Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 751/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.01.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaTožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 1. 8. 2014, odpoved pa je bila tožniku vročena 2. 8. 2014, pri čemer mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 7. 8. 2014, tožnik pa je v tem času koristil letni dopust. ZDR-1 v 1. odstavku 109. členu določa nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja in ne nemožnost dejanskega opravljanja dela, pri čemer tudi koriščenje rednega letnega dopusta pomeni delovno razmerje. Zato v primeru delovnega razmerja po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 766/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizrabljen letni dopust - odškodnina - bolniški staležTožnik je bil neprekinjeno v bolniškem staležu od 14. 10. 2014 ter mu je za leto 2014 ostalo 8 dni neizrabljenega letnega dopusta. To pomeni, da je tožnik v letu 2014 že ravnal v skladu s tretjim odstavkom 162. člena ZDR-1 ter izrabil dva tedna letnega dopusta, zato bi lahko preostanek letnega dopusta v dogovoru s toženo stranko izrabil do 30. junija naslednjega leta in tega dopusta ni bil dolžan izrabiti v letu 2014. To posledično pomeni, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi (redna odpoved je bila podana dne 19. 11. 2014) ni bilo predvidljivo oziroma, da tožnik ni mogel predvideti, da dopusta ne bo mogel izkoristiti do konca koledarskega leta oziroma do 30. junija naslednjega leta. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
VDSS sodba Pdp 222/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.07.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečajTožniku ni prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 14. 4. 2014, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka dne 3. 6. 2014. Tožnik zoper to odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Podana nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2014 ni imela pravnih učinkov, saj je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pod točko I izreka sodbe pravilno ugotovilo zgolj nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014, medtem ko je reparacijski zahtevek in denarno povračilo utemeljeno zavrnilo.
VDSS sodba Pdp 60/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.06.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za odpoved - zamuda roka - sodna razvezaToženka se je z vsemi ravnanji tožnice, ki predstavljajo podlago za izredno odpoved PZ (da naj bi tožnica ponaredila potrdilo o zaposlitvi za določeno osebo; za določeno osebo ponaredila tri plačilne liste; na potrdilu o zaposlitvi ponaredila podpis direktorja; neupravičeno uporabila žig delodajalca in preko določenega sistema ponaredila tri plačilne liste), seznanila že 11. 7. 2014, ne pa šele potem, ko je proti koncu leta 2014 prejela kazensko ovadbo z dne 26. 11. 2014. Nepomembno je, kdaj se je rektor subjektivno odločil, da so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč je bistveno, kdaj je bil objektivno seznanjen s temi pogoji oziroma razlogi. Toženka je že julija 2014 vedela za kršitev in obstoj odpovednega razloga in za storilca in vedela je tudi za vse znake očitanega kaznivega dejanja. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana šele 15. 1. 2015, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bila podana prepozno in je...
VDSS Sodba Pdp 213/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.11.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - sodna razveza - trpinčenje na delovnem mestu - mobingPritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so očitane kršitve, da tožnik omogoča osebam zadrževanje v servisu gasilskega doma, da ignorira nadrejene, da ne upošteva navodil delodajalca in malomarno opravlja svoje delo, premalo konkretizirane. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja glede očitanih kršitev z dne 5. 12. 2014, 6. 12. 2014, 18. 12. 2014 in 19. 12. 2014 (na primer, da ni opravil vseh delovnih nalog vezanih na čistočo gasilskega doma,...), da v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi ravno tožnik storil te kršitve. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo tudi o plačilu odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu oziroma mobinga. Tožnika so nadrejeni poniževali, ga zaničevali in z njim neetično komunicirali, v posledici navedenega se je tožnik psihično zrušil in potreboval zdravniško in psihiatrično pomoč. Zato...
VDSS Sodba Pdp 355/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2019delovna uspešnost - plača - nadomestilo plače - bolniški stalež - višina nadomestila - napitninaBistveno vprašanje predmetnega spora je, ali je zaradi napitnine, ki predstavlja delovno uspešnost in je tako del plače (glede tega vprašanja je sodna praksa že ustaljena), posledično višja osnova za priznanje razlike vtoževanih nadomestil. O dopustnosti upoštevanja takšne višje osnove se je pritožbeno sodišče že izreklo v zadevi Pdp 189/2015, ki se je nanašala na priznanje višjega nadomestila zaradi bolniškega staleža. Razlika tovrstnega nadomestila je, poleg razlike nadomestila za letni dopust, tudi predmet tega spora. Pred tem je med istima strankama potekal spor iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem je tožnik uspel. Obravnavana nadomestila se nanašajo na reparacijo - priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pri tem izpostavilo tudi stališče iz zadeve VIII Ips 163/2016, da se prihodek, dobljen z napitninami, v celoti nameni za plače - da se iz prihodka...
VDSS sodba Pdp 833/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen časKer se je začasno odsotni delavki dne 22. 9. 2014 iztekel dopust za nego in varstvo otroka in je tako tudi prenehal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, tožnica pa ostala na delu tudi po poteku časa oziroma po prenehanju razloga, zaradi katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi (delala je še dva dni po 22. 9. 2014), je prišlo do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmeja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
VDSS sodba Pdp 474/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.05.2015zamudna sodba - disciplinska odgovornost - zastaranje vodenja disciplinskega postopkaSkladno z določilom 176. člena ZDR-1 mora delodajalec o disciplinski odgovornosti delavca odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oz. najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na to, da je tožena stranka o disciplinski odgovornosti tožnice odločila šele 10. 3. 2014, čeprav se je z očitanimi kršitvami seznanila najkasneje dne 23. 1. 2014, je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo.
VDSS sodba Pdp 382/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožena stranka je odredila komisijsko izvedbo in ocenjevanje pisnega izpita in imenovala tričlansko komisijo, v kateri je bila članica tudi tožnica. V izredni odpovedi tožnici očita, da je naklepoma kršila prejeta navodila na prvem roku 14. 2. 2014 in na drugem roku 11. 3. 2014. Tožnica je izpit 14. 2. 2014 v nasprotju z navodili začela izvajati predčasno. Med pisanjem testa se je nesramno obnašala do predsednice komisije. Ni želela prevzeti izpitnih pol. Samovoljno in v nasprotju z izrecno prepovedjo dekanje je sama izvedla dodatno preverjanje znanja v ustni obliki. Zaradi neprimernega in žaljivega obnašanja tožnice do študentov na ustnem preverjanju znanja se je zoper tožnico več študentov pisno pritožilo. Glede izpita z dne 11. 3. 2014 je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi očitala, da v nasprotju s pravili o izvedbi komisijskega izpita izpitna vprašanj ni posredovala predsednici ali članici komisije. Kljub več pozivom tožnica po vrnitvi na delo ni...
VDSS Sodba in sklep Pdp 916/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2017odškodninska odgovornost delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožniku dne 31. 1. 2014 prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. V tožbi je tožnik zatrjeval, da se je poškodoval pri delu 3. 2. 2014, kar pomeni, da navedenega dne ni bil v delovnem razmerju pri toženi stranki. Zato za odločanje o odškodninskem zahtevku v zvezi z zatrjevano poškodbo pri delu delovno sodišče ni stvarno pristojno, pa je za reševanje pristojno stvarno in krajevno pristojno redno sodišče.
VDSS sodba Pdp 904/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznostiTožena stranka je v izredni odpovedi z dne 10. 4. 2010 res navedla, da se odpoved nanaša na pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 10. 2012 v zvezi s pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 3. 2014. Na dan odpovedi je bila tožnica zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 3. 2014. Dne 31. 3. 2014, ko se ji očita kršenje delovnih obveznosti, je bil zadnji dan veljavnosti stare pogodbe, dne 1. 4. 2014 pa je zaradi premestitve na drugo delovno mesto začela veljati nova pogodba. Besedilo odpovedi, da se odpoveduje pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 10. 2012 v zvezi s pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 3. 2014, ni nejasno, ampak je povsem razumljivo. Zgolj zaradi takšnega besedila ni mogoče šteti, da izredna odpoved ni mogla učinkovati. Čeprav 77. člen ZDR-1 uporablja dikcijo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, to vendarle pomeni prenehanje delovnega razmerja, ne le določene pogodbe. Ni možna logika, da tožnici v zvezi s kršitvami, ki se nanašajo na sporno obdobje (ko...
VDSS sodba Pdp 1116/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z razlogi - subjektivni rok - objektivni rokDejstvo, da je direktor tožene stranke dne 25. 7. 2014 podal ustno kazensko ovadbo zoper tožnico zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ne vpliva na pravočasnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zobna asistentka je dne 24. 7. 2014 direktorja tožene stranke seznanila z domnevnimi kršitvami tožnice in direktor je bil o tem dolžan seznaniti policijo. Vendar pa je bil skladno z določbami ZDR-1 dolžan tudi ugotoviti, ali obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki naj bi storila kršitve, o katerih mu je na splošno povedala njena zobna asistentka. Zato je ravnanje direktorja tožene stranke, ko je odredil interni notranji nadzor in s postopkom izredne odpovedi počakal do ugotovitev komisije, pravilno. Šele na podlagi teh ugotovitev je lahko direktor začel z zakonsko določenim postopkom pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je komisija za izredni notranji strokovni in finančni nadzor poročilo podala 2. 10. 2014, je bila...
VDSS sodba Pdp 702/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2017odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni delKer tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil. Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust. Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s...
VDSS sklep Pdp 656/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2017disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojskaPodpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnik storil 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnikom. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske dne 21. 10. 2014 in da je dne 3. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske A.A. pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika (B7). Po zaključku pritožbenega sodišča je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na 7. člen 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca. Ker glede na dejstvo, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 21. 10. 2014, po prepričanju...
VDSS sklep Pdp 657/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.01.2017disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojskaPodpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnica storila 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnico. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je podpolkovnik A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 4. 11. 2014 in da ga je 11. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnico (B 8). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na sedmi odstavek 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba izvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnico kot storilko. Ker je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani podpolkovnika A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 4. 11. 2014, po prepričanju...
VDSS Sklep Pdp 177/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.04.2017prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za upokojitev - poklicni vojak - poklicna pokojninaZa presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je tožnik dne 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev glede na 11. odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. Ker se namreč tožnik ni starostno upokojil do konca leta 2013, ko naj bi izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino (in posledično zato ni bilo pogojev za poklicno upokojitev), je s 1. 1. 2014 nastopil pravni položaj, ko zaradi določbe 27. člena ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 ni (več) izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino (te naj bi jih izpolnil šele 22. 4. 2014), zato bi lahko do 21. 4. 2014 ponovno izpolnjeval pogoje do pridobitve poklicne pokojnine. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev tožnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na presojo zakonitosti izpodbijane...
VDSS sklep Pdp 264/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2015zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - fikcija vročitve - sprememba predpisa - prepozna tožba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeZDR-1 se ne sklicuje več neposredno na uporabo pravil pravdnega postopka (kot je to določal ZDR v 3. odstavku 87. člena, po katerem je moral delodajalec delavcu vročati redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po pravilih pravdnega postopka, razen če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS), temveč pravila vročanja natančno določa sam. ZDR-1 v 4. odstavku 88. člena določa fikcijo vročitve. Ker v obravnavanem primeru tožnik poštne pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 3. 2014, ni dvignil oziroma prevzel v roku za sprejem in je bila pošiljka dne 4. 4. 2014 vrnjena toženi stranki, se šteje, da je bila pošiljka prevzeta, ko je poteklo 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve (to pa je 11. 4. 2014). Zato je tožba, ki jo je tožnik vložil 13. 5. 2014, prepozna, ker jo je vložil po izteku 30 dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki se je iztekel dne 11. 5. (nedelja) oziroma 12. 5. 2014...
VDSS sklep Pdp 272/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2015tožba - rok za vložitev - sodno varstvo - redna odpoved pogodbe o zaposlitviZDR-1 v 4. odstavku 88. člena določa fikcijo vročitve, in sicer se vročitev šteje za opravljeno, če priporočena poštna pošiljka s povratnico ni prevzeta, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Ker tožnik poštne pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 3. 2014, ni dvignil oziroma prevzel v roku za sprejem in je bila pošiljka 8. 4. 2014 vrnjena toženi stranki, se šteje, da je bila pošiljka prevzeta, ko je poteklo osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Tožba, ki jo je tožnik vložil 14. 5. 2014, je prepozna, ker jo je tožnik vložil po izteku 30 dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje jo je zato na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo kot prepozno.
VDSS sodba Pdp 165/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.07.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlogPrihodki tožene stranke so bili v letu 2014 nižji kot v predhodnem letu, prav tako so bili nižji skupni prihodki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki v spornem obdobju obstajal ekonomski razlog, zato je tožena stranka upravičeno sprejela organizacijske spremembe. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da zaradi nedoseganja planiranih prodanih naklad v letu 2014 po 31. 12. 2014 prenehajo izhajati določene blagovne znamke, za katere skrbništvo je bila zadolžena tožnica, zato je prenehala potreba po tožničinem delu. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alineo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
VDSS sklep Pdp 432/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2016zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek

Izberi vse|Izvozi izbrane