<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za socialne spore

VDSS Sodba Psp 220/2018
ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.220.2018

Evidenčna številka:VDS00014558
Datum odločbe:12.07.2018
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:brezposelnost - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzija

Jedro

V predmetni zadevi je podan dejanski stan iz 140. člena ZUTD. V skladu s 1. odst. 140. člena ZUTD je namreč zavod za zaposlovanje upravičen zahtevati vračilo denarnega nadomestila za brezposelnost tudi v primeru odprave odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila, izdani v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Enako posledico določa tudi OZ pri t.i. verzijski terjatvi. Po 190. členu OZ je namreč tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla, kot v toženčevem primeru, in je na ta način obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in toženca zavezalo, da v 15 dneh plača 3.644,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 dalje do plačila (I. tč. izreka). Hkrati je toženca zavezalo, da v istem roku plača 67,50 EUR stroškov postopka iz naslova sodne takse, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka). Ugotovilo je, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 140. člena Zakona o urejanju trga dela1 (ZUTD) kot tudi iz 190. člena Obligacijskega zakonika2 (OZ).

2. Sodbo izpodbija toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Vztraja na stališču, da sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podlaga za odločbo ... z dne 16. 10. 2014, ni mogel predstavljati podlage o prenehanju delovnega razmerja, saj ni vseboval opozorila o posledicah, ki nastanejo delavcu iz naslova zavarovanja za brezposelnost zaradi prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma. Leta 2011 veljavni ZDR v 79. členu ni določal, da opustitev opozorila o posledicah sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi na pravice iz zavarovanja za brezposelnost ne vpliva na veljavnost sporazuma, kot to določa 81. člen novega Zakon o delavnih razmerjih3 (ZDR-1). Sporazum z dne 26. 1. 2011 je zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom ničen. Če je ničen sporazum, je nična tudi upravna odločba, izdana na njegovi podlagi. Sodišče bi moralo ugotoviti ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in ničnost odločbe z dne 16. 10. 2014, in se ne sklicevati le na pravnomočnost. Ker tega ni storilo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, nepravilno uporabilo materialno pravo in kršilo procesna pravila, primarno 76., 59. in 61. člen ZDSS-1 kar ima za posledico tudi bistvene kršitve 8., 14. in 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugoditvene sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti kršitev določb ZDSS-1 in ZPP, ki jih zatrjuje pritožba.

5. Sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj je obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato očitana kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ni podana. Enako velja za uveljavljano kršitev iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP. O odločilnih dejstvih namreč ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med temi listinami in zapisniki. Končno ni podana niti pavšalno zatrjevana kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, češ da mu zaradi opustitve zaslišanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz listin sodnega spisa ne izhaja, da bi toženec izvedbo dokaza z svojim zaslišanjem pred prvostopenjskim sodiščem sploh predlagal. Vendar tudi če bi, bi lahko sodišče prve stopnje dokaz z njegovim zaslišanjem glede na relevantno listinsko dokazno gradivo, kljub načelu materialne resnice iz 61. člena in preiskovalnem načelu iz 62. člena ZDSS-1, utemeljeno zavrnilo.

6. Enako velja glede smiselno zatrjevane kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi z domnevno kršitvijo 213. člena ZPP, kjer niso bili izvedeni dokazi z zaslišanjem predlaganih prič. Sodišče namreč ni dolžno izvesti dokazov, ki niso potrebni, niso relevantni ali niso primerni za razjasnitev pravno relevantnih dejstev. V predmetnem sodno socialnem sporu ni mogoče uspešno zatrjevati, kaj šele s pričami dokazovati nezakonitost ali celo ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 1. 2011, niti ničnosti odločbe z dne 16. 10. 2014. O sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je namreč že pravnomočno razsojeno v delovnem sporu, v katerem je bil toženčev zahtevek na ugotovitev neveljavnosti in ničnosti, pravnomočno zavrnjen5. V okoliščinah konkretnega primera z zatrjevanjem ničnosti sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi zagotovo ni mogoče doseči izreka ničnosti odločbe tožeče stranke št. ... z dne 16. 10. 2014, kot si povsem neutemeljeno prizadeva pritožba.

7. S predhodno navedeno upravno odločbo, izdano po uradni dolžnosti dne 16. 10. 2014 je bila namreč v obnovitvenem postopku zavrnjena vloga za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, odločba o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo št. ... z dne 5. 4. 2011 pa odpravljena. Citirani posamični upravni akt je pravnomočen, saj toženec proti njemu ni uveljavljal rednega pravnega sredstva. To pa je tudi edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve.

8. V predmetni zadevi je tudi po presoji pritožbenega sodišča podan dejanski stan iz 140. člena ZUTD, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odst. 140. člena ZUTD je namreč zavod za zaposlovanje upravičen zahtevati vračilo denarnega nadomestila za brezposelnost tudi v primeru odprave odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila, izdani v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Hkrati je v izpodbijani sodbi pravilno razlogovano, da enako posledico določa tudi OZ pri t.i. verzijski terjatvi. Po 190. členu OZ je namreč tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla, kot v toženčevem primeru, in je na ta način obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti.

9. V obravnavani zadevi je po temelju podano predhodno ugotovljeno dejansko stanje. Ker toženec terjatve po višini ni prerekal, ga je sodišče prve stopnje zakonito zavezalo, da tožeči stranki plača 3.644,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje. Pravno povsem zmotno je toženčevo stališče, da odpad pravne podlage za prejete zneske denarnega nadomestila ni odločilen. Institut pravnomočnosti je ustavno pravna kategorija iz 158. člena Ustave RS, ki zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij. V konkretnem primeru torej nespremenljivost pravnomočne odločbe z dne 16. 10. 2016 o odpravi odločbe z dne 5. 4. 2011, s katero je bila tožencu pred uporabljenim izrednim pravnim sredstvom priznana pravica do denarnega nadomestila od 1. 3. 2011 do 30. 11. 2011 in mu dajatev tudi izplačevana.

10. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja, od sklicevanja na ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom po 79. členu ZDR ali celo 81. členu ZDR-1, ki velja od 13. 4. 2013 dalje in v toženčevem primeru že zato ni bil uporabljiv ter nekatera druga, za pritožbeno rešitev pravno niso odločilna, se sodišču do njih posebej ni potrebno niti opredeljevati. Na podlagi 353. člena ZPP je lahko pritožbo le kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo ugoditveno sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je pritožbeno sodišče ob uporabi 165. člena ZPP hkrati odločilo, da trpi toženec sam svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.
3 Ur. l. RS št. 21/2013.
4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
5 Sodba Pdp 918/2013 z dne 8. 5. 2014 v zvezi s sodbo I Pd 641/2012 z dne 19. 8. 2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 140, 140/1.
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190.
Datum zadnje spremembe:
27.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxNjg0