<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za socialne spore

VDSS Sodba Psp 218/2017
ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.218.2017

Evidenčna številka:VDS00006201
Datum odločbe:21.09.2017
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - delovno razmerje

Jedro

V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in zavarovanko 4. 6. 2015 že podpisana, ne pa tudi izročena zavarovanki, pa jo je tožnik, še preden naj bi 8. 6. 2015 začela delati, istega dne obvestil, da pri njemu ne bo delala, je za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je delovno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, sploh nastalo. Gre za vprašanje, ali je sicer podpisana pogodba o zaposlitvi, sploh začela učinkovati. To vprašanje je ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da je v obravnavanem primeru po podpisu pogodbe prišlo do nezakonite ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ostalo odprto, čeprav bi ga bil kot predhodno že v predsodnem upravnem postopku dolžan razčistiti toženec. Če delovno razmerje ni nastalo, ker podpisana pogodba o zaposlitvi, ni začela učinkovati, ni moglo nastati niti pravno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Delovno razmerje, ki ni nastalo, ni moglo niti nezakonito prenehati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Odločbi št. ... z dne 23. 11. 2015 in št. ... z dne 7. 3. 2016 se odpravita ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 342,70 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 214,50 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citiranih posamičnih upravnih aktov in odjavo zavarovanke A.A. iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z dnem 8. 6. 2015 ter povrnitev stroškov postopka.

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in ponovno sojenje ter priglaša stroške pritožbe.

Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Hkrati so razlogi o odločilnih dejstvih tudi sami s sabo v nasprotju, saj sodišče ugotavlja, da do odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni prišlo in sočasno, da je nezakonita. Ni se opredelilo do vseh izvedenih dokazov, zato je podana kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, niti do navedb, zato je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ni se namreč opredelilo do pisnega poziva zavarovanke z dne 24. 6. 2015, odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 22. 7. 2015 in 3. 9. 2015 ter elektronskega sporočila z dne 16. 7. 2015. Izpoved zavarovanke (priče) je sprejelo le parcialno, v delu, da je pričakovala, da bo lahko pričela z delom, česar pa glede na druga dejstva in dokaze, ni bilo mogoče pričakovati. Med drugim je izpovedala, da ji je bilo pojasnjeno, da je ne bodo zaposlili in z njo ne bodo podpisali pogodbe o zaposlitvi.

Iz listinske dokumentacije jasno izhaja ne le, da je bila zavarovanki pogodba o zaposlitvi odpovedana, temveč je bilo zavarovanki nedvoumno sporočeno, da pogodba z njo ne bo sklenjena. Vrniti je morala prejeto delovno opremo, ni ji bilo izročeno službeno vozilo, službena telefonska naročnina je bila odpovedana. Podpisana pogodba o zaposlitvi ji sploh ni bila izročena in ni začela učinkovati. Pogodba sploh ni bila sklenjena, zato je niti ni bilo potrebno odpovedati.

Zavarovanka je, kljub odločbam pokojninskega zavoda, vedela, da pogodbe o zaposlitvi ni. Pomembno je njeno prepričanje od 8. 6. 2015 dalje. Po prejemu obvestila zavoda za zaposlovanje je celo sama zatrjevala, da ni zaposlena. Naknadno izdane odločbe ne spremenijo dejstva, da je predhodno vedela, da delovnega razmerja med njima ni.

Zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovanka ni vedela, da ji je bila ustno izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, je zmoten. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko tudi ustna (VIII Ips 190/2014, Pdp 848/3012). Pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana. Nezakonitost odpovedi mora pred sodiščem uveljavljati delavec, torej zavarovanka sama. Če tega ni storila, potem mora posledice nositi sama. Sodišče se ne more opredeljevati do zakonitosti podane odpovedi. Odločitev sodišča je tudi pristranska.

3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev zavrnilne sodbe. Zatrjevanje neobstoja pogodbe o zaposlitvi predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Po OZ je pogodba sklenjena, ko se stranki sporazumeta o bistvenih določilih, kar pomeni, da je delovno razmerje nastalo s podpisom pogodbe o zaposlitvi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotnega materialno pravnega izhodišča in posledične pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje v sodnem in predsodnem upravnem postopku popolnoma nerazčiščeno. Posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava, niti razsoja, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

6. V obravnavani zadevi gre za spor o lastnosti zavarovanke obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predmet presoje sta izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi odjave A.A. iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je vložil tožnik kot delodajalec že na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavka ni nastopila z delom. Pred nastopom dela jo je namreč delodajalec, v tem sporu torej tožnik, obvestil, da zaradi konkurenčnih razlogov pri njemu ne more delati.

Vendar se je sodišče prve stopnje pri razsoji zadeve tako kot tožena stranka postavilo na zmotno pravno stališče, da je bila zavarovanki nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi.

7. Po 2. odstavku 78. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2 lastnost zavarovane osebe ugotavlja pristojna služba toženca na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži zavezanec za plačilo prispevkov. Za osebe v delovnem razmerju torej delodajalec. Lastnost zavarovanca nastane ex lege, po samem zakonu, z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga zavarovanju. Torej za zavarovanca iz 1. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ z nastankom delovnega razmerja. Če delovno razmerje, kljub podpisu pogodbe o zaposlitvi, ne nastane, ne more nastati niti zavarovalno razmerje. Če kljub temu pride do prijave v zavarovanje, ta ne more biti zakonita.

Delovno razmerje se po 1. odstavku 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)3 sklene s pogodbo o zaposlitvi. Vendar po pravni teoriji4 in sodni praksi5 podpisana pogodba o zaposlitvi sama po sebi še nima pravnega učinka. Pravice, obveznosti in odgovornosti, vključno s socialnim zavarovanjem se na podlagi delovnega razmerja glede na 4. odstavek 11. člena ZDR-1 pričnejo uresničevati šele z nastopom dela. Četudi so izpolnjene vse druge predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe, vključno s podpisom, pogodba ne učinkuje s tem dnem, temveč z dnem nastopa dela. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 11. člena ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi je namreč realni kontrakt. Delovno razmerje obstaja, če se dejansko izvršuje z bistvenimi elementi, med katere seveda primarno sodi opravljanje dela (in plačilo zanj). Sicer do učinkovanja sklenjene pogodbe o zaposlitvi sploh ne more priti.

Pogoj dejanskega dela je po 4. odstavku 11. člena ZDR-1 sicer izpolnjen tudi, če do nastopa dela ni prišlo iz opravičljivih razlogov. Gre za primere, ko je delavec opravičeno odstoten z dela po zakonu, kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi (5. odstavek 11. člena ZDR-1). Gre za odsotnost z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi zdravstvenih vzrokov, osebnih okoliščin, izobraževanja, itd. Če do nastopa dela ne pride, ker delodajalec delavcu ne zagotovi dela, torej iz razlogov na strani delodajalca in ne delavca, pa bi opravičljivi razlogi lahko bili podani le pod pogojem, da delavec pravočasno in po predpisanem postopku uveljavlja varstvo pravic skladno z 200. členom ZDR-1. Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti ali krši katero od njegovih pravic, ima pravico pisno zahtevati odpravo kršitev, nato pa uveljavljati sodno varstvo. Le če do nastopa dela torej ne pride iz opravičljivih razlogov, podpisana pogodba o zaposlitvi začne učinkovati, kljub temu da delavec dejansko ne začne delati.

8. Glede na predhodno navedeno, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in zavarovanko 4. 6. 2015 že podpisana, ne pa tudi izročena zavarovanki, pa jo je tožnik, še preden naj bi 8. 6. 2015 začela delati, istega dne obvestil, da pri njemu ne bo delala, za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je delovno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, sploh nastalo. Gre za vprašanje, ali je sicer podpisana pogodba o zaposlitvi, sploh začela učinkovati. To vprašanje je ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da je v obravnavanem primeru po podpisu pogodbe prišlo do nezakonite ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ostalo povsem odprto, čeprav bi ga bil kot predhodno že v predsodnem upravnem postopku dolžan razčistiti toženec. Če delovno razmerje sploh ni nastalo, ker podpisana pogodba o zaposlitvi, ni začela učinkovati, ni moglo nastati niti pravno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Delovno razmerje, ki ni nastalo, ni moglo niti nezakonito prenehati.

9. Zaradi predhodno izpostavljenih pomanjkljivosti upravnega postopka bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) kot nezakoniti odpraviti in zadevo vrniti v ponovno predsodno odločanje. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Ostale pritožbene navede, od sklicevanja na sodno prakso glede prenehanja delovnega razmerja in nekatere druge, so za pritožbeno rešitev zadeve glede na predhodno obrazloženo pravno irelevantne.7

V ponovljenem upravnem postopku bo toženec dopolnil postopek v nakazani smeri. V skladu z materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča bo razčistil sporna vprašanja o pravilnosti prijave in vtoževane odjave iz zavarovanja z istim datumom. Z zaslišanjem A.A. bo moral ugotoviti, ali je delovno razmerje na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi sploh nastalo ali ne. Če imenovana po obvestilu delodajalca, da pri njemu, kljub podpisani pogodbi o zaposlitvi, ne bo delala, ni uveljavljala varstva pravic po 200. členu ZDR-1, ne bo mogoče šteti, da dela ni nastopila iz opravičljivega razloga, kaj šele da bi delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi sploh nastalo. Šele, ko bo toženec razčistil navedena sporna dejstva in izvedel morebitne druge dokaze, pomembne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo lahko o zahtevi tožnika za odjavo zavarovanke iz obveznega zavarovanja ponovno odločal.

10. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je glede na 154. člen ZPP upravičen do povračila 342,70 EUR stroškov sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, odmerjenih v skladu z Odvetniško tarifo8, in sicer po tarifni št. 15/1 300 točk za tožbo, 300 točk za udeležbo na obravnavi in 12 točk za materialne stroške, po vrednosti 0,459 EUR, povečano za 22 % DDV. Do povračila stroškov za posvet in obvestilo stranki tožnik ni upravičen, ker so ti stroški zajeti že v drugih stroškovnih postavkah. Upravičen ni niti do priglašene nagrade za poravnalni narok, saj ga sodišče (gre za socialni spor) ni izvedlo.

11. Glede na pritožbeni izid je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 214,50 EUR. Iz naslova pritožbe je priznanih 375 točk in 8 točk za materialne stroške, skupaj torej 383 točk po 0,459 EUR povečanih za 22 % DDV.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.
2 Ur. l. RS, št. 72/2006 - UPB s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 21/2013.
4 Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, Irena Bečan in drugi avtorji, GV Založba, 2016, stran 89 in nasl.
5 Psp 330/2000.
6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
7 Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.
8 Ur. l. RS, št. 2/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZZVZZ-UPB3 - člen 15, 15/1, 15/1-1, 78, 78/2.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 11, 11/1, 11/4, 11/5.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 82, 82/1, 82/1-1.
Datum zadnje spremembe:
15.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNjcy