<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za socialne spore

VDSS sklep Psp 600/2015
ECLI:SI:VDSS:2016:PSP.600.2015

Evidenčna številka:VDS0015525
Datum odločbe:07.04.2016
Senat:Jože Cepec (preds.), Edo Škrabec (poroč.), Nada Perić Vlaj
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave - obrazložitev sodbe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga

Jedro

Sodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ni pa se opredelilo do tožničinih navedb niti ni pojasnilo, katera so dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožničin dokazni predlog, da se postavi nov sodni izvedenec, zavrnilo brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 2. 2014 in št. ... z dne 14. 3. 2014 ter da se ugotovi, da je bila tožnica zaradi bolezni tudi od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2015 nezmožna za delo. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje obširno povzelo vsebino vlog, ki sta jih vložili stranki, nadalje vsebino listin, s katerimi sta stranki dokazovali svoje trditve ter povzelo vsebino ostalih izvedenih dokazov. Ožjo obrazložitev izpodbijane sodbe pa predstavlja le 10. točka. Ta pa je pomanjkljiva, nerazumljiva in je sploh ni možno šteti kot ožjo obrazložitev v smislu določb ZPP. Sodišče je zgolj navedlo, da v celoti verjame temu, kar je navedel izvedenski organ in zato pripombam tožnice ni sledilo. Tako se sploh ni opredelilo do konkretnih pripomb tožnice, ki jih je podala potem, ko je bil član izvedenskega organa zaslišan na naroku, niti ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo obrazloženi predlog tožnice, za postavitev novega izvedenca, ki ga je tožnica podala potem, ko je bil član izvedenskega organa zaslišan na naroku. Novega izvedenca je predlagala zato, ker zaslišanje ni prineslo nič novega ali drugačnega v primerjavi z že podanim mnenjem izvedenskega organa. Okoliščine dela, ki ga je opravljala tožnica niso takšne, kot ga je opisal izvedenec. V nadaljevanju pritožbe podrobno povzema kakšno je bilo njeno zadnje delo, ki ga je opravljala pred prenehanjem zaposlitve. V zvezi z zaključkom izvedenskega organa, da bi bila s terapevtskega vidika zaželena čimprejšnja aktivacija v delovnem okolju, pa tožnica poudarja, da ji sedanje zdravstveno stanje takšne aktivacije ne omogoča, tudi če bi imela zagotovljeno delovno mesto. Takšen zaključek izvedenskega organa je tudi v nasprotju s kasnejšim zaključkom organa, da bi tožnica potrebovala vključitev v intenzivno psihoterapevtsko delo izven Onkološkega inštituta. Tožnica ima še vedno resne zdravstvene težave, ki ji onemogočajo delo, na kar kaže tudi zapis v izvedenskem mnenju, da izvedenski organ svetuje RTG obdelavo medenice za izključitev morebitnih razlogov za bolečine v predelu desne sintize. Tožnica je predlagala, da sodišče izvedenskemu organu naloži dopolnitev izvedenskega mnenja in sicer glede na podane pripombe, ali pa da ustno zasliši člane izvedenskega organa. Predložila je tudi izvid onkološkega inštituta z dne 17. 12. 2014, iz katerega izhaja, da se tožnica počuti grozno, da nima službe, da sta se z osebnim zdravnikom dogovorila za predstavitev na invalidski komisiji in da se naslovna zadeva sedaj obravnava na sodišču ter da je situacija glede zaposlitve „katastrofa“. Zaradi vsega je obupana, brez volje in energije. Vse navedeno potrjuje, da tožnica od 1. 4. 2014 dalje ni sposobna za delo. Do vseh podanih pripomb tožnice se sodišče ni opredelilo, kar pomeni, da je izpodbijana sodba pomanjkljiva in nerazumljiva. Gre za bistvene kršitve določb postopka. Posledično je bilo nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Kršene so bile tudi določbe postopka, saj sodišče ni izvedlo s strani tožnice predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke. Nepravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Sodišče je spregledalo vse, kar je tožnica navedla in izpovedala v tem postopku, ne da bi pojasnilo, zakaj. Glede obrazložitve se tožnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-609/12-21 z dne 23. 5. 2013. Upoštevaje navedeno odločbo, mora sodišče v sodni odločbi zadostiti zahtevam 22. člena Ustave RS po zadostni, jasni in konkretizirani utemeljitvi pravne odločitve. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj sodba nima razlogov in se je tako tudi ne da preizkusiti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 14. 3. 2014, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 13. 2. 2014. Z omenjeno odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je bila tožnica od 8. 2. 2014 do 31. 3. 2014 začasno nezmožna za delo (bolezen). Od 1. 4. 2014 dalje pa je zmožna za delo. V zadevi je odprto vprašanje, ali je bila tožnica zaradi bolezni nezmožna za delo tudi v času od 1. 4. 2014 do 31. 3. 2015. Vprašanje, ali je zavarovanec začasno nezmožen za svoje delo je potrebno presojati po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in pa po določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami). Skladno z 232. členom Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Poleg osebnega zdravnika začasno nezmožnost za delo ugotavljata tudi imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija.

6. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo med drugim tudi s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. v B. Člana izvedenskega organa, specialista C., je tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sicer ustrezno povzelo izvedene dokaze, vendar pa svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo. Dejanska podlaga je podana, ne pa obrazložitev v ožjem smislu. Kot to poudarja Ustavno sodišče RS v sodbi opr. št. Up-609/12-21 z dne 23. 5. 2013, na katero se sklicuje tudi tožnica, mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Tako stališče je sprejelo Ustavno sodišče RS že v zadevi opr. št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. V sporni zadevi sodišče prve stopnje zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa. Sodišče pa se ni opredelilo niti do navedb tožnice, niti ni pojasnilo, katera so odločilna dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Tudi iz sodne prakse(1) izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Dejansko stanje so tista pravotvorna dejstva, ki so pomembna za odločitev. V primeru nasprotujočih si navedb (oziroma zatrjevanih dejstev) strank, mora sodišče za ugotovitev resničnosti teh dejstev izvesti dokaze, jih oceniti in to svojo oceno navesti v obrazložitvi sodbe. Iz sodbe mora izhajati, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja. Sodišče je namreč izvajalo tudi pisne dokaze ter zaslišalo tožnico kot stranko v postopku. Tožnica je v postopku obrazloženo ugovarjala podanemu izvedenskemu mnenju, zato bi tudi sodišče prve stopnje moralo obrazložiti, zakaj ne sprejema tožničinih pripomb, saj je le v tem primeru mogoč preizkus odločitve sodišča prve stopnje. Izvedenec namreč ne more nadomestiti vloge sodišča. Sodnik je tisti, ki skladno z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP) odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana in sicer po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. To svojo odločitev pa mora tudi ustrezno obrazložiti, tako da je mogoč preizkus odločitve.

8. Tožnica tudi utemeljeno opozarja na kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožnica na naroku predlagala postavitev novega izvedenca, vendar pa je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo, brez da bi obrazložilo razloge za zavrnitev. Iz 22. člena Ustave RS ne izhaja dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Sodišču namreč ni treba slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, dolžno pa je zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti(2).

9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožnice in izpodbijano sodbo na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče bo odpravilo pomanjkljivosti, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče ter o zadevi ponovno razsodilo.

10. Glede priglašenih stroškov pritožbenega postopka, pa je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

------

(1) Glej Pdp 1633/2008 z dne 21. 1. 2009

(2) Glej Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007.


Zveza:

URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3MzEy