Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjM2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep X Pdp 363/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2017kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delovna uspešnostStališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, je napačno. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem.
VDS sklep in delna sodba Pdp 2410/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.1996pogodba o zaposlitvi - dodatek za težje delovne pogoje - pogoji za sodno varstvo- zdravstveni zavodZahtevku za ugotovitev nezakonitosti oz. neskladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi glede določitve dodatka za težje delovne pogoje ni mogoče ugoditi, če predlog pogodbe o zaposlitvi izrečno ne določa tega, da dodatek delavcu ne pripada, temveč napotuje na ureditev s sklepom sveta zavoda, določitev dodatka pa tudi ni obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (5. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - Ur.l. RS št. 26/91, 22. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v R Sloveniji - Ur.l. RS št. 18/91).Izven okvira tožbenega zahtevka zgolj za presojo zakonitosti oz.skladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odločati tudi o pravilnosti odločitve zavoda o sprejemu spremembe pravilnika, s katerim se določajo dodatki za težje delovne pogoje.V skladu s 135/4 členom ZDR delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom. Zato v...
VDSS Sodba in sklep X Pdp 689/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2017kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve članov sveta delavcev - bistvene kršitve določb postopka volitevV zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni. Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane...
VDSS Sodba in sklep Pdp 170/2017-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2017zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - projektno deloNa podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na podlagi pogodb o zaposlitvi (pregledovanje in potrjevanje zahtevkov za povračilo EU sredstev), opravljalo v vseh obdobjih, ko je tožena stranka ta evropska sredstva prejemala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, predstavljalo stalno delo in ne delo po projektu, zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
VDSS Sodba in sklep X Pdp 4/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2020kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - splošni akt delodajalcaSodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati. Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v...
VDSS Sodba in sklep Pdp 336/2017-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.06.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izključitev zavarovalnega kritja - nepremoženjska škodaSodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost prvotožene stranke objektivna, ker žebljalnik, s katerim se je tožnik pri delu poškodoval, predstavlja nevarno orodje. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06 (ki je del splošnih pogojev 03-ODG-01/06 - BII/2), ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da gre v konkretnem primeru ravno za tako situacijo, saj prvotožena stranka tožniku ni zagotovila zaščitne opreme (zaščitnih očal), ki je bila za delo na tem delovnem mestu po pravilih varnosti in zdravja pri delu predpisana (ne glede na to, da ni bila...
VDSS sodba Psp 453/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore02.02.2017nadomestilo za invalidnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerjaTožnici, invalidu III. kategorije, je bila redno odpovedana pogodba zaposlitvi iz poslovnega razloga in je uveljavila pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Odpoved je bila nezakonita, ker je na podlagi že sklenjene pogodbe o zaposlitvi opravljala drugo ustrezno delo oziroma delo, ki je ustrezalo tudi spremenjeni oziroma novi invalidnosti. Na podlagi pravnomočne sodbe je bila reintegrirana v delovno razmerje, toženec ji je priznal lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, delodajalec ji je bil dolžan izplačati nadomestilo plače v višini razlike med prejetim nadomestilom za brezposelnost in plačo, ki bi jo prejemala, če bi dejansko delala. Gre za stanje iz 158. člena ZPIZ-1, po katerem se nadomestilo za invalidnost izplačuje zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za...
VDSS sodba Psp 106/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore16.06.2016lastnost zavarovanca - delovno razmerje - zmotna uporaba materialnega pravaDelovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo pri tožničinem delodajalcu A. prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne pravnomočno, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela. Iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izhaja, da pravno razmerje ni bilo prekinjeno in da je tožnica pri delodajalcu v delovnem razmerju ves čas od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bil tako tožnici priznan obstoj delovnega razmerja in vse pravice, ki iz tega izhajajo, brez prekinitve, kar pomeni ugotovitev obstoja pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 7. člena ZPIZ-1). Zato ima tožnica v skladu s 1. alinejo 47. člena ZMEPIZ pravico do priznanja lastnosti zavarovanca po tej podlagi tudi v spornem obdobju. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, s...
VDSS Sodba in sklep Psp 301/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore20.02.2020vračilo prispevkov - sodno varstvoKot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2. Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih...
VDSS sodba Psp 696/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore12.05.2016denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - zaznamba v zemljiški knjigi - zmotna uporaba materialnega pravaČe je upravičenec do trajne denarna socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24-krat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije (7. odstavek 36. člena ZSVarPre). Prvotožnica je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za priznanje pravice do denarne socialne pomoči prejela denarno socialno pomoč najmanj 24-krat in je v Sloveniji lastnica nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v 7. odstavku 34. člena ZSVarPre, za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin tožnice v korist Republike Slovenije.Iz obrazložitve izpodbijanih odločb upravnih odločb ne izhaja, zakaj je potrebna prepoved razpolaganja in obremenitve na vseh nepremičninah, ne pa zgolj na eni ali več nepremičninah, upoštevaje sorazmernost...
VDSS sodba Psp 409/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore05.01.2017nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vlogeToženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
VDSS sodba Ppd 377/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitevZa obe delovni mesti, za delovno mesto komercialist I, ki ga je zasedala tožnica, in za delovno mesto projektant I, se sicer zahteva enaka stopnja izobrazbe, vendar pa je vrsta zahtevane strokovne izobrazbe različna. Pojem "ali druga ustrezna smer" v opisu delovnega mesta projektant I se nanaša na strokovno izobrazbo tehnične smeri. Da tožena stranka na delovnem mestu projektant I zahteva izobrazbo tehnične smeri, potrjuje tudi pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima na teh delovnih mestih zaposlene le delavce s tehnično vrsto izobrazbe, tožnica pa takšne izobrazbe nima. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da delovno mesto projektant I za tožnico ne predstavlja ustrezne zaposlitve v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR.
VDSS sodba Psp 300/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore10.11.2016vrnitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - preizkus upravne odločbeIzpodbijane odločbe, da je delodajalec (tožnik) dolžan vrniti denarno nadomestilo, ki ga je prejemal zavarovanec, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, se ne da preizkusiti, saj ni razvidno, kakšen znesek neto denarnega nadomestila je bil tožniku izplačan v spornem obdobju, ko ga je bil tožnik na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vključiti v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo dokončno odločbo in v tem delu prvostopenjsko odločbo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
VDSS Sodba Psp 220/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore12.07.2018brezposelnost - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzijaV predmetni zadevi je podan dejanski stan iz 140. člena ZUTD. V skladu s 1. odst. 140. člena ZUTD je namreč zavod za zaposlovanje upravičen zahtevati vračilo denarnega nadomestila za brezposelnost tudi v primeru odprave odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila, izdani v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Enako posledico določa tudi OZ pri t.i. verzijski terjatvi. Po 190. členu OZ je namreč tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla, kot v toženčevem primeru, in je na ta način obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti.
VDSS sodba Psp 507/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore06.02.2014denarna socialna pomoč - socialnovarstveni prejemkiDo denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
VDSS Sklep Psp 342/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore04.10.2018stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje rokaRoki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
VDSS sklep Psp 600/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore07.04.2016začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave - obrazložitev sodbe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predlogaSodišče mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zgolj navaja, da je odločitev oprlo na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, ni pa se opredelilo do tožničinih navedb niti ni pojasnilo, katera so dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožničin dokazni predlog, da se postavi nov sodni izvedenec, zavrnilo brez obrazložitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sodba Psp 344/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore09.01.2008lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - delavec v delovnem razmerjuTožnica je zahtevala priznanje lastnosti zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas, za katerega je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, pa niso bili plačani prispevki. Ker se spor nanaša na čas veljavnosti ZPIZ/92, ko plačilo prispevkov za priznanje statusa zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil pogoj za delavce v delovnem razmerju, ampak le za samostojne zavezance, je njen tožbeni zahtevek utemeljen.
VDSS sodba Psp 240/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore03.11.2016lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbeTožnik je družbenik in poslovodja zasebne družbe in od 10. 1. 2012 dalje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni več vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po nobeni podlagi. Toženec ga je zato zakonito vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, po katerem so obvezno zavarovane osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova. Ob izpolnjenih pogojih lastništva zasebne družbe in neobstoja zavarovanja na drugi podlagi je zavarovanje obvezno, ne glede na siceršnji osebni dohodkovni položaj oziroma dohodkovni položaj pravnega subjekta.
VDSS Sodba Psp 476/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore06.12.2017odločitev o pravdnih stroškihPravilna je ocena sodišča prve stopnje, da tožnik v sporu ni v celoti uspel. Zahteval je namreč, da se ugotovi, da je bilo njegovi pritožbi v predsodnem postopku v celoti ugodeno, kar pa ne drži, saj je bilo ugodeno le v višini 50 % in ne 100 %.

Izberi vse|Izvozi izbrane