Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjMy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 1190/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.07.2014odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škodaTožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, zastarana zaradi...
VDSS sodba in sklep Pdp 1118/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2014plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - netoIzračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno...
VDSS sodba in sklep Pdp 1090/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcevPo 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni...
VDSS sodba in sklep Pdp 1178/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2014zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGlede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je...
VDSS sodba in sklep Pdp 693/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovorTožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino...
VDSS sodba in sklep Pdp 990/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.02.2014izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem zneskuVrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču. V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne...
VDSS sodba in sklep Pdp 1161/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2014solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski članStaršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
VDSS sodba in sklep Pdp 898/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.03.2014odškodninska odgovornost delavca - nedopustno ravnanje - škoda - zastopnik - prodaja knjig - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeNiti po pogodbi o zaposlitvi niti po navodilih tožeče stranke (založbe) toženec (zastopnik za prodajo) ne odgovarja za delo zastopnikov, oziroma za zalogo knjig, ki so jo neposredno dvigovali zastopniki. Tudi če so navedeni spadali v toženčevo skupino, pa je bistveno, da je tožeča stranka dopustila, da je prišlo do „spremembe“ navodil, oziroma da so se le-ta prilagodila, tako da je tožeča stranka zastopnikom dopuščala neposredno prevzemanje knjig, ne da bi jih pred tem prevzel toženec in jih šele naknadno izročil zastopnikom v svoji skupini. Zato tožencu v zvezi s prevzemom in vračilom knjig, ki so jih neposredno od tožeče stranke prevzeli ostali zastopniki, ni mogoče očitati namena ali hude malomarnosti pri opravljanju dela zastopnika. Le v kolikor bi celotno prevzemanje knjig potekalo preko toženca, bi bilo mogoče tožencu očitati malomarno ravnanje, če le-ta ne bi ustrezno vodil evidence knjig, ki so jih pri njem prevzeli zastopniki v njegovi skupini....
VDSS odločba in sklep Pdp 1327/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.09.1995vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - ravnatelj javnega zavoda - imenovanje ravnatelja - neizbrani kandidat - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - zastopanje - pooblaščenec - odvetniški kandidat - izločitev sodnika - začasni ukrepOdsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
VDS sodba in sklep Pdp 60/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2002plača - izhodiščna plačaPlača ni letna kategorija, saj zapada mesečno in pomeni plačilo za opravljeno delo v enem mesecu. V vsakem mesecu mora delodajalec delavcu izplačati plačo najmanj v višini izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega je delovno mesto, na katerem delavec dela, razvrščeno. Do izplačila mesečne plače pod tem minimumom pa lahko pride le v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov dela s strani delavca oz. slabe finančne situacije delodajalca, vendar ob upoštevanju strogih pravil, določenih v kolektivnih pogodbah. Če ti postopki niso izvedeni, je treba šteti, da je delavec v posameznem mesecu opravil delo, ki mu zagotavlja najmanj izplačilo izhodiščne plače. Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila razlike v plači za posamezen mesec z računskim prikazom, da je v letnem seštevku tožnik tako ali tako dobil izplačane preveč plače.
VDSS sodba in sklep Pdp 986/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2013odpravnina - delodajalec - delovnopravna kontinuitetaV skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavcu dolžan izplačati odpravnino. Tožnik je bil pri toženi stranki in družbi, od katere je bil k njej prevzet, zaposlen več kot 15 let, zato je bil v skladu s 3. alineo 2. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto zaposlitve pri toženi stranki in družbi, od katere je bil prevzet na delo k toženi stranki.
VDSS sodba in sklep Pdp 687/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2013vračilo stroškov izobraževanja - zastaranjeV obravnavani zadevi gre za terjatev zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzete s pogodbo o izobraževanju, sklenjene med javnim uslužbencem in delodajalcem na podlagi določb 172. člena ZDR, ki v 3. odstavku določa, da trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določijo s pogodbo o izobraževanju oz. kolektivno pogodbo. Gre torej za terjatev iz delovnega razmerja, terjatve iz delovnega razmerja pa po določbi 206. člena ZDR, ki je glede na OZ specialni predpis, zastarajo v roku petih let.
VDSS sodba in sklep Pdp 1370/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rokSubjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
VDSS sodba in sklep Pdp 505/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.09.2008stari ZDR – disciplinska odgovornost – disciplinska komisija – sestava komisijeKolegijske organe delodajalca sestavljajo člani, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu. Disciplinska komisija je tako lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca in pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki naj bi storil kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (razen v kolikor je drugače določeno z internimi akti delodajalca). To pomeni, da če je v disciplinski komisiji tudi zunanji član (pa to ni predvideno z internimi akti delodajalca), gre za odločanje disciplinske komisije o odgovornosti delavca v nepravilni sestavi, torej za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere odločba o disciplinski odgovornosti ni zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 515/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.07.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponareditev ali uničenje poslovnih listinV primeru razloga po 1. al. 1. odst. 111. člena ZDR teče rok za podajo odpovedi od dneva, ko se je izvedelo za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca, in ne od dneva, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog. Tožena stranka je v konkretnem primeru za kršitev in za storilca izvedela, ko je bil zakoniti zastopnik seznanjen z obvestilom o sumu kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v nadaljnjih petnajstih dneh, je odpoved pravočasna.Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker dvema strankama ni izdal in vročil računa, ampak je račun po plačilu obdržal v maloprodajni aplikaciji in naj naknadno vnesel tujo davčno številko. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tožena stranka mu je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je izgubila zaupanje vanj in ker je s svojim ravnanjem ogrozil ugled podjetja, ki svoj poslovni...
VDS sodba in sklep Pdp 97/98Višje delovno in socialno sodišče15.04.1999prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reoZ nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).
VDS sodba in sklep Pdp 475/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.07.2002plača - sprememba pogodbe o zaposlitviSplošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Ur. l. RS št. 40/97) določa osnovno plačo delavca, pri čemer to plačo definira kot plačo za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. Le v takšnem primeru osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne plače, opredeljene v tarifni prilogi te pogodbe (3. tč. 43. čl. SKPGd). Tudi v času spornega obdobja veljavni Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU, Ur. l. RS št. 40/87, 9/98) določa minimalno plačo na zaposlenega, ki pa je opredeljena kot minimalna plača zaposlenega, ki dela polni delovni čas (2. člen ZDMPNU). Glede na to ni v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, če delodajalec v svojih aktih določi, da delavcu, ki ne dela ali ne dela polni delovni čas, oz. pri delu ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov, pripada celo nižja plača od izhodiščne oz. minimalne plače.
VDS sodba in sklep Pdp 1473/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2001izvedenec - posredovanje podatkov - izračun plačeČe tožena stranka izvedenki ni posredovala ustreznih podatkov, po zaslišanju sodne izvedenke njenemu izvedenskemu mnenju ni več oporekala, dokazov glede izračuna razpoložljive mase plač za čas veljavnosti prvega "omejitvenega" zakona pa tudi k pritožbi ni priložila, ter svojih trditev ni dokazala. Zato pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izračuna razpoložljive mase plač (za januar in februar 1992) ni mogoče upoštevati, zlasti ne zato, ker se izračun razlik za ta dva meseca ujema s podatki, ki jih je predložila tožena stranka sama. Omejitveni zakon iz leta 1993 (ki je veljal za obdobje od marca do junija 1993) je maksimiral plače do nivoja izhodiščnih plač po aneksu k SKPG. Po Zakonu o načinu izplačevanja in obračunavanja plač iz leta 1993, so se izplačevale plače po splošni in ne po panožnih kolektivnih pogodbah. Tudi v tem obdobju pa bi tožena stranka lahko izplačevala plače, nižje od izhodiščnih plač (po Aneksu...
VDSS sodba in sklep Pdp 79/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2015obveznost plačila - dodatek - dodatek za nevarne naloge - misija - vojakTožnik je v spornem času na misiji v tujini opravljal tako nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do dodatka skladno s 4. točko prvega odstavka 9. člena Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru, taktične premike v območju bojevanja oziroma izvajanje letenja v bojnih razmerah, bojna iskanja in reševanja, protiteroristična in specialna delovanja, ofenzivno in defenzivno delovanje).
VDSS sodba in sklep Pdp 358/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2015napredovanje - razlika v plači - premestitev - dejansko delo - plačilo po dejanskem deluV skladu s četrtim odstavkom 16. člena ZSPJS lahko javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, v napredovalno obdobje pa se všteva čas, ko je javni uslužbenec razporejen na delovna mesta, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Tožnica je bila 1. 2. 2008 premeščena na delovno mesto, na katerem je zahtevana višja stopnja strokovne izobrazbe (tj. višješolska, višja strokovna ali podobna izobrazba, na prejšnjem delovnem mestu pa je bila zahtevana srednja strokovna ali splošna izobrazba). Zato je bilo tožničino napredovalno obdobje s to premestitvijo dne 1. 2. 2008 prekinjeno in tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica vtoževala obračun in izplačilo razlik med prejeto plačo za 21. plačni razred in plačo, ki ustreza 23. plačnemu razredu, ni utemeljen. Zmotno je stališče tožnice, da bi jo morala tožena stranka ob premestitvi na drugo delovno mesto na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS uvrstiti v...

Izberi vse|Izvozi izbrane