Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjMw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep Pdp 43/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - sodna pristojnost - bistvena kršitev določb postopkaGlede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik vtožuje izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti. Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka...
VDSS Sodba in sklep Pdp 458/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2018plačilo razlike plače - dodatek za stalno pripravljenost - javni zavod - nadureTožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje odločitvi o delni ugoditvi zahtevku za plačilo dodatka za čas stalne pripravljenosti. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer oprlo na pravilno pravno podlago iz 46. člena KPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 % urne postavke osnovne plače, in da se mu čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas. Pri ugotavljanju odločilnega dejstva, ali je tožena stranka od tožnika zahtevala oziroma pričakovala, da se bo na alarm odzval tudi v nočnem času (med 00.00 in 6.00 uro), pa ni celovito dokazno ocenilo izpovedi prič. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti zahtevka za plačilo dodatka za neenakomerno razporejen delovni čas zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 42. člena KPJS, v skladu s katerim 10-odstotni dodatek urne postavke osnovne plače javnemu uslužbencu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu. Iz navedenega...
VDSS Sodba in sklep Pdp 822/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.02.2018zavrženje dela tožbe - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobingTožnica med drugim uveljavlja, da ji je bila odvzeta izobrazba srednje medicinske sestre. Sodišče prve stopnje ji je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da ji ta izobrazba ni bila odvzeta, pač pa je tožena stranka na podlagi odločbe ZPIZ o uvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami pri delu tožnico zaposlila na ustreznem delovnem mestu administrator IV, s čimer ji ni odvzela izobrazbe srednje medicinske sestre. Zavzelo je pravilno stališče, da sprememba delovnega mesta na podlagi odločbe ZPIZ ne moremo šteti za trpinčenje. Tožena stranka na podlagi predpisov, ki veljajo za javne uslužbenec ne more tožnici priznati več pravic, kot ji gredo po veljavnih predpisih. Tožničine trditve, da imajo druge sodelavke v administraciji status srednjih medicinskih sester, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj ni navedla, za katere sodelavke gre, ter ali res opravljajo delo na enakem delovnem mestu kot tožnica. Glede na to je pravilna ugotovitev...
VDSS Sodba in sklep Pdp 485/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - vzročna zveza - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - izrecna odklonitev operativnega posegaSodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da druga toženka dela ni organizirala na varen način, tako da ga ne bi hkrati opravljala dva delavca na istem mestu, pri čemer je tožnik delo opravljal ročno, sodelavec pa z uporabo viličarja. Pri tem ni pojasnilo, na kateri dejanski in pravni podlagi je prišlo do takšnega zaključka, pred tem pa je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je bilo pri drugi toženki poskrbljeno za varno delo. Razlogi sodbe so med seboj dejansko v nasprotju, zato izpodbijane sodbe glede odločilnega dejstva (obstoja krivdne odgovornosti druge toženke) ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodelavec je pri manevriranju (obračanju) z ročnim električnim viličarjem zapel ob zraven stoječe vozičke, tako da je vsaj en voziček, ki je tehtal med 50 - 100 kg, z vilic padel in poškodoval tožnika. Ob navedenem dejanskem položaju oziroma glede na dejanske okoliščine...
VDS sodba in sklep Pdp 684/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003plačilo razlike v plači - neto plača - izgubljeni zaslužek - reparacijski zahtevek - odškodnina - vštevanje neto sejnin Sejnine za občinski svet so prejemki tožnika, ki zmanjšujejo reparacijski zahtevek tožnika pri vračilu izgubljene plače, ki bi jo dobival, če bi bil v delovnem razmerju na občini.
VDSS sodba in sklep Pdp 1160/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2007umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerjaKer je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 501/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.08.2012zavrženje tožbe - res iudicata - ugotovitvena tožba - eventualna kumulacija zahtevkov - plača - javni uslužbenec - prikrajšanje pri plači - napredovanje - ugotovitev dejstev - prevedba plačeNeutemeljen je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, ker ni pravne podlage za priznanje predhodnih napredovanj, pridobljenih na nižjem delovnem mestu, ob imenovanju na drugo delovno mesto oziroma prevedbi v višji naziv.
VDSS sodba in sklep Pdp 867/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2013odpravnina - regres za letni dopust - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - izvensodna poravnava - plačaPripoznava zahtevka mora biti jasna in nedvoumna, kar pa predložena izvensodna poravnava pravdnih strank ni. V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da gre za pripoznavo vtoževanih zahtevkov za plačilo regresa za letni dopust in plače, bi moralo izdati sodbo na podlagi pripoznave po določilih 316. člena ZPP. Tožnik je na obravnavi predlagal, da naj sodišče predloženo izvensodno poravnavo upošteva kot pripoznavo tožbenega zahtevka, ki je zajet v poravnavi, pri čemer je tožena stranka sicer izvensodno poravnavo podpisala, ni pa tožniku še ničesar izplačala, čeprav je bilo to dogovorjeno. Tožeča stranka ne more predlagati, da naj sodišče šteje dogovor kot pripoznavo tožbenega zahtevka, tožbeni zahtevek lahko do konca glavne obravnave pripozna le tožena stranka.
VDSS sodba in sklep Pdp 859/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013javni uslužbenci - premestitev - dodatek za dvojezičnostTožena stranka je dokazala obstoj delovnih potreb (spremenjena sistemizacija dela) za premestitev tožnice na delovno mesto inšpektor za okolje v naziv inšpektor II, pri katerem znanje jezika narodne skupnosti ni pogoj za opravljanje dela. Tožnica je bila s sklepom pravilno premeščena na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati, to je na na enako delovno mesto kot prej (inšpektor za okolje), s to razliko, da gre za delovno mesto, za katero se ne zahteva znanje madžarskega jezika. Ker tožnica s premestitvijo ni soglašala in ni želela podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ji je tožena stranka, v skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU, pravilno izdala sklep o premestitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 1521/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.11.2007stari ZDR – sklep o izbiri – razveljavitev sklepaTožena stranka po tem, ko je odločitev o izbiri predsednika uprave sporočila kandidatom, ki so se prijavili na razpis, ni mogla enostransko spremeniti oziroma razveljaviti svoje odločitve o izbiri, ne da bi kateri koli izmed kandidatov ugovarjal.
VDSS sodba in sklep Pdp 1536/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.10.2007odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvoZa presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 62/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.08.2008jubilejna nagradaKer je tožnica trideset let delovne dobe dopolnila šele v decembru 2006, kot podlage za odločanje o izplačilu jubilejne nagrade ni mogoče uporabiti določb panožne kolektivne pogodbe, saj je bila ta odpovedana, tako da so pravni učinki odpovedi nastopili s 1. 1. 2005. V decembru 2006 je toženo stranko zavezovala le Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki ni imela določb v zvezi z jubilejno nagrado, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade tožnice ni utemeljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 75/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016predčasna razrešitev - direktor - agencija - odpravnina - bruto - netoTožnik je zahteval ugotovitev, da za sprejem sklepa, s katerim je razrešen s funkcije člana uprave (agencije), niso bili podani razlogi za razrešitev. Sodišče prve stopnje je v tem delu tožbo pravilno zavrglo, saj ne gre za t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek iz tretjega odstavka 181. člena ZPP, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, glede česar pa tožnik nima pravnega interesa. Ker je bilo o tožnikovi razrešitvi pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dne sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje, vključno s plačilom denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo odpravnino na podlagi 2. člena aneksa št. 1 k pogodbi o zaposlitvi, v kateri je bilo določeno, da pripada tožniku v primeru...
VDSS sodba in sklep Pdp 701/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listinSodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na opis dejanja, ki mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na dejanski opis očitanih ravnanj tožena stranka ravnanje tožnice v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim pravilno opredelila kot ponareditev ali uničenje poslovnih listin, izkazala pa je tudi obstoj vseh zakonskih znakov navedenega kaznivega dejanja, vključno s subjektivnim znakom očitanega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenje poslovnih listin, ki ga predstavlja naklep. Tožnica je s tem, ko je neustrezno knjižila račune in podeljevala „sconto“ z namenom prikriti manjko gotovine v ročni blagajni, pri čemer je vedela, da v evidence in poslovne knjige vpisuje lažne podatke, ravnala naklepno. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena...
VDSS Sodba in sklep Pdp 72/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2017obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - plača - sodna razveza - denarno povračilo - zakonske zamudne obresti - prevoz na delo in z delaV tožničinem primeru tudi neizpolnjevanje pogoja strokovne izobrazbe ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, saj so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in je tožena stranka po tem, ko je s tožnico že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima, pa je kljub temu sklenila z njo še nadaljnje pogodbe civilnega prava za opravljanje del novinarja reporterja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 741/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.11.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - rentaO povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o t. i. normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek. V skladu z ustaljeno sodno prakso se tudi pri oškodovancih, ki pred škodnim dogodkom sicer niso imeli stalne zaposlitve, a so z delom redno pridobivali zaslužek, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega. Ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik pred škodnim dogodkom kontinuirano pridobival dohodke in da je njegova pasivnost pri iskanju nove zaposlitve posledica škodnega dogodka, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni s 50 % verjetnostjo...
VDSS Sodba in sklep Pdp 709/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.01.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - krivdna odgovornost - varno opravljanje delovnega procesa - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnineNesreča pri delu se je zgodila spornega dne, ko se je tožnik med interventnim odpravljanjem okvare v vodovodnem omrežju za sodelavcem spustil v jamo, ki je bila izkopana z bagrom približno 3 metre globoko in 2 metra široko, nato pa so se med opravljanjem ogleda v jami porušile zemeljske plasti tako, da je tožnika zasulo do prsnega koša, zasut pa je ostal 10 do 15 minut, dokler ga niso izkopali in izvlekli iz jame. Tožnik ni imel s strani tožene stranke navodil za varno delo v izkopih, saj mu je skupinovodja odredil, naj gre v jamo, pogleda za material in pripravi teren za popravilo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo v navedenem škodnem dogodku, ker ni sprejela in izvajala vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
VDSS Sodba in sklep Pdp 489/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.01.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z delaNeizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 344/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.07.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - pravica do zasebne lastnine - misijaPo dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje delavca (zavarovanca), da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Iz navedenega stališča Ustavnega sodišča RS sledi (pravno) varstvo delavca v zasebnem interesu, ki ima v primeru kršitve oziroma ogroženih pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem tudi zahtevek za...
VDSS Sodba in sklep Pdp 866/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2018obstoj delovnega razmerja - nadomestilo plače - samostojna podjetnica - plačilo davkov in prispevkov - pogodba o poslovnem sodelovanju - bruto ali neto znesek - denarni zahtevek - samostojni podjetnikGlede na ugotovitev o obstoju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki s sodbo sodišča (za nazaj) je tožena stranka kot delodajalec dolžna za tožnico (za nazaj) plačati davke in prispevke, vendar pa ta ugotovitev ne pomeni, da je to dolžna storiti od obrutenega medsebojno dogovorjenega zneska plačila. Ker tožena stranka ni imela sprejetega notranjega akta o znesku pripadajoče bruto plače za novinarja reporterja, niti ni mogoče tožničine plače primerjati s plačami primerljivih delavcev pri toženi stranki, je glede na vse navedeno in glede na sistem bruto plače v Republiki Sloveniji mogoča le ugotovitev, da je v spornem času tožnici pripadala bruto plača, ki se jo izračuna tako, da se od dogovorjenega bruto zneska plačila samostojni podjetnici odštejejo davki in prispevki, ki jih je tožnica plačala kot s. p., ustrezni neto znesek (s katerim je tožnica lahko prosto razpolagala na način, kot delavec lahko prosto razpolaga s prejeto neto plačo) pa se obruti....

Izberi vse|Izvozi izbrane