Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4767cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 343/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlogPri toženi stranki je zaradi odpovedi naročil ter zaradi neuspeha tožene stranke na razpisu v septembru 2014 prišlo do zmanjšanja obsega dela in upada prihodkov v letih 2013 in 2014 v primerjavi z letom 2012 in zato do slabših rezultatov poslovanja ter do likvidnostnih težav. Zaradi navedenega je bila tožena stranka prisiljena ukrepati in zmanjšati število delavcev. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga, tako organizacijskega kot ekonomskega razloga, iz 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Tako je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ob dokazanem obstoju poslovnega...
VDSS sodba in sklep Pdp 42/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2016odškodninska odgovornost delodajalca - napačen pravni pouk - neizbira kandidataTožnik je zoper sklep, s katerim je bil obveščen, da ni izbran, pri toženi stranki vložil pritožbo. Pravno varstvo take vrste v zvezi z izbiro kandidata ni predvideno. V petem odstavku 200. člena ZDR-1 je namreč določeno, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V konkretnem primeru pa je tožena stranka o tožnikovi pritožbi odločala s sklepom z dne 7. 1. 2014 in pritožbo zavrnila ter navedla, da ima delavec možnost v roku 30 dni zahtevati sodno varstvo zoper ta sklep pred Delovnim sodiščem, za kar prav tako ni imela zakonske podlage. To ravnanje tožene stranke ni predstavljalo takšnega zavajanja tožnika, da bi ta zamudil rok za vložitev tožbe iz razloga prepovedi diskriminacije pri izbiri kandidata, saj je ves postopek, ki ni imel podlage v zakonu, potekal potem, ko je bilo obvestilo o neizbiri kandidata...
VDSS sodba in sklep Pdp 21/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.07.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlogTožena stranka v letih 2013 in 2014 ni dosegla planirane prodaje, zaradi racionalizacije stroškov pa je delo izterjave, ki ga je opravljal tožnik, prenesla na zunanjega izvajalca. Tožena stranka je dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga. Ker je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo glede tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepa o začasnem čakanju na delo doma, ker je bila vložena prepozno. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o čakanju na delo doma navedla pravni pouk, da ga lahko tožnik v roku 8 dni izpodbija, če meni da ni zakonit, s pisno zahtevo za odpravo kršitve na podlagi 200. člena ZDR-1. Tožnik je spoštoval navedeno določbo le delno, ko je vložil pisno zahtevo za odpravo kršitve, s katero je izpodbijal sklep o čakanju na delo....
VDSS Sodba in sklep Pdp 664/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.11.2017pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - tujec - delovno dovoljenje - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo - nadurno deloTožena stranka je sklepanje pogodb za določen čas s tožnikom utemeljevala z izjemo po 4. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR, v skladu s katero je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. Ker je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožniku (bosanskemu državljanu) 13. 1. 2011 izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od 13. 11. 2011 do 12. 1. 2014, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 23. 3. 2011 sklenjena v nasprotju s citirano 4. alinejo 52. člena ZDR. Iz tega razloga je bila nezakonito sklenjena tudi (naslednja) pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 13. 1. 2014, po izteku katere je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker se v skladu z določbo 54. člena ZDR v primeru nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjena šteje, da je delavec sklenil...
VDSS Sodba in sklep Pdp 695/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.04.2019odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - odpoved pravici - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodninaNe gre slediti pritožbeni navedbi, da se je tožnica s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 10. 2013 odpovedala uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Ob ugotovitvi izvedenca, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno dne 21. 11. 2014, tožnici obseg vtoževane škode na dan podpisa sporazuma še ni bil znan, zato se tožnica ni mogla odpovedati zahtevku, ki še ni zapadel in glede katerega še ni začel teči niti zastaralni rok. Okoliščina, da tožena stranka ni lastnica skladišča, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ni bistvena za presojo njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka uporabnik skladišča, vanj so običajno prihajali njeni zaposleni iskat stvari za potrebe dela pri toženi stranki, kar pomeni, da gre navedeni prostor nedvomno šteti za kraj, kjer je tožnica opravljala delo. Okoliščina, da se je tožnica leta 2013 vrnila na delo, sprva za krajši delovni...
VDSS sodba in sklep Pdp 374/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2015izredna odpoved delodajalca - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do zagovoraSodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka do tožnika izpolnila svojo obveznost delodajalca v smislu 2. dostavka 85. člena ZDR-1 in da tožniku ni kršila pravice do zagovora, ker je tožniku poskušala omogočiti zagovor, zlasti zato, ker je razloge za to, da se zagovora ni udeležil (27. 2. oziroma 10. 3. 2014) pripisalo tožniku samemu namesto toženi stranki, kar je napačno. Tožena stranka je namreč ravnala nepravilno, ker že v prvem vabilu na zagovor ni določila, ob upoštevanju pravice tožnika kot naslovnika priporočene pošiljke, da se pisanje lahko dvigne v 15 dneh od prejema obvestila. Ni mogoče šteti, da se je tožnik izogibal vročitvi vabila, če je pisanje prejel oziroma dvignil v okviru 15 dnevnega roka – tožnikova žena je pisanje dvignila predzadnji dan roka. Še bolj nesprejemljivo pa je stališče, da je tožnikova žena „selektivno“ dvigovala poštne pošiljke in da je dne 5. 3. 2014 že razpolagala z novim obvestilom pošte o...
VDSS sodba Pdp 186/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2015vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranjeTožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 48. plačni razred namesto v 47. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega...
VDSS sodba Pdp 39/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2015vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranjeTožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 48. plačni razred namesto v 47. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega...
VDSS sodba Pdp 600/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2015vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranjeTožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 13. plačni razred namesto v 12. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega...
VDSS sklep Pdp 1177/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obstoj odpovednega razlogaSodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo obrazložitev odpovedi, vendar pa pri presoji razloga, ki se nanaša na delo, povezano s parterjem B d. o. o., ni presojalo razloga, kot je naveden v odpovedi, pač pa okoliščine, ki se le posredno nanašajo nanj. Tožena stranka je v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla, da se je pri njej bistveno zmanjšal obseg dela, zaradi česar je prihodek precej manjši. Posebni projekt, ki je predvideval povečan obseg dela, se je iztekel, s partnerjem B. d. o. o. pa za nadaljnje sodelovanje ni bila sklenjena nova pogodba, ki bi vsaj delno pokrivala stroške poslovanja podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodelovanje s partnerjem B. d. o. o. trajalo do avgusta 2015, kar pa ni bilo predmet odpovedi. To, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je sodelovanje s partnerjem zaključilo, še ne daje podlage za zaključek, da je bil v času podaje odpovedi podan odpovedni razlog, kot se je glasil –...
VDSS sklep Pdp 824/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb postopkaKer se je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitalo, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja prikrivanja po 217. členu KZ-1, ker naj bi z opustitvijo izvedbe kontrole sumljivih transakcij in zavajanjem pristojnih služb delodajalca, prikril sledi storitve sledi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki naj bi jih izvršila E.E. kot upravnica določene pošte, je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik te kršitve ni storil, ker ni vedel za neupravičene dvige E.E. s hranilne knjižice. Tožnik ni opravil preverke, vpogleda v hranilno knjižico komitenta, niti kontrole na pošti, prav ta neizvedba kontrole na terenu pa je lahko indic, da je šlo za prikrivanje. Sodišče bi moralo upoštevati vse indice in sicer, da tožnik ni opravil kontrole na terenu, ki bi jo moral opraviti, da je bila E.E. pravnomočno obsojena zaradi dejanj, glede katerih bi moral tožnik opraviti nadzor na pošti, da gre za tožnikovo bivšo ženo, s katero je po...
VDSS sodba in sklep Pdp 85/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2015zamudna sodba - plačilo plač - regres za letni dopust - odpravninaTožnik je z vlogo podal delni umik zahtevka za plačilo 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izdalo poseben sklep, s katerim je odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar 2014, ustavi. Navedeni sklep je sodišče vročilo tožniku in toženi stranki, ki zoper sklep nista vložila pritožbe, zato je ta postal pravnomočen. V nadaljevanju pa je sodišče izdalo zamudno sodbo, kjer ni upoštevalo delnega umika tožbe in svojega pravnomočnega sklepa ter je odločilo, da se postopek za plačilo 500,00 EUR iz naslova plače za mesec februar ustavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in razveljavilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 500,00 EUR bruto.
VDSS sodba in sklep Pdp 795/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitviIzredna odpoved delodajalca je nezakonita, saj v njej niso navedene konkretne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odsotnost z dela, neopravljanje dela), delavka pa ni bila seznanjena z očitanimi kršitvami in ji tudi ni bil omogočen zagovor. Ker je tožnica (delavka) podala (svojo) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca dne 10. 4. 2014, to ne vpliva na (ne)zakonitost odpovedi, ki jo je pred tem podala tožena stranka (delodajalec) tožnici, vpliva pa na časovno obdobje nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, za katerega tožnici pripadajo pravice iz naslova reparacije, ter na tožničino pravico do reintegracije. Ob upoštevanju izredne odpovedi tožnice ni mogoče ugotavljati trajanja delovnega razmerja po začetku učinkovanja te odpovedi (torej po vročitvi tožničine odpovedi toženi stranki).
VDSS sodba in sklep Pdp 603/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – dokazno breme – sodna razvezaSodišče prve stopnje je po izvedenem postopku zavzelo pravilno stališče, da tožena stranka odpovednega razloga, kot ga je navedla v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni dokazala, čeprav je bilo v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZDR-1 dokazno breme na njej. Tožena stranka je predložila računovodske bilance in sicer bilanco poslovnega izida in bilanco stanja za leti 2013 in 2014 in za januar 2016, iz katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da ti podatki za odločitev niso relevantni oziroma so deloma nepopolni, saj kažejo le trend padanja prihodkov iz poslovanja, pri čemer podatkov za leto 2015, v katerem je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka sploh ni predložila, zato ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga.
VDSS Sodba in sklep Pdp 735/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2017nadurno delo - delovni čas - višek urSkladno z Uredbo o delovnem času v organih državne uprave so pri toženi stranki delo opravljali v okviru premakljivega delovnega časa, pri tem pa je bil na podlagi 3. odstavka 14. člena te uredbe v posameznem mesecu dovoljen presežek največ 20 ur in primanjkljaj največ 10 ur. S 1. 8. 2014 so pri toženi stranki prešli iz gibljivega delovnega časa na neenakomerno razporejen delovni čas. Kot je izpovedal tožnikov nadrejeni, so tožniku in ostalim delavcem dejansko opravljene nadure plačevali, viške ur, ki so nastali zgolj zaradi predčasnih prihodov na delo in kasnejših odhodov z dela, pa so delavci koristili. Ker v obravnavanem primeru ne gre za ure, ki so nastale zaradi potreb delovnega procesa, tožnik ni upravičen niti do plačila dodatka prav tako pa tudi ne do izrabe teh ur kot nadur (30 % ure za vsako uro).
VDSS Sodba Pdp 998/2016-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prenos dejavnostiPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 21. 3. 2014 ni bil varovana kategorija delavca pred odpovedjo. V tožnikovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja drugega odstavka 114. člen ZDR-1). Tožnik je namreč že ob podpisu pogodbe s toženo stranko dne 28. 8. 2011, dopolnil 57 let in je ob upoštevanju 201. člena tedaj veljavnega ZDR, kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
VDSS Sklep in sodba Pdp 643/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2017transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno organizirano delo - časovna omejitev sklepanja pogodb - pogodba o zaposlitvi za določen časSodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da zakon ne določa, da bi bila toženka dolžna pogodbo skleniti za ves čas trajanja projekta. Kot je Vrhovno sodišče v podobni zadevi že zavzelo stališče, lahko delodajalec, kadar določeno delo projektno organizira, za čas trajanja projekta sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Koliko takih zaposlitev in za kakšno obdobje bo potrebno, pa je odvisno od dejanskih potreb po delu. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da potreba po tožničinem delu ni bila začasna, zaradi česar so bile pogodbe za čas zaposlitve od 1. 5. 2014 do 30. 9. 2015 sklenjene v nasprotju z ZDR-1. Zato je utemeljeno ugotovilo, da so bile te pogodbe sklenjene za nedoločen čas.
VDSS Sodba in sklep Pdp 205/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.05.2020kilometrina - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela - službena potMedtem ko Navodilo 637/2014 niti ni določalo, da delavcu v primeru odredb, kot jih je izdajala toženka, pripada povračilo stroškov prihoda na delo in z dela, pa je Navodilo 637/2017 že vsebovalo določbo, da se tudi za opravljanje dela po odredbah iz 49. člena KPDŽP plačuje povračilo za prevoz na delo in z dela. Vendar toženka s tem ni določala kriterijev v skladu s 5. odstavkom 204. člena KPDŽP, ampak je po pravilni presoji sodišča prve stopnje z enostrankim aktom nedopustno razširila področje uporabe tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela, izdanih po 49. členu KPDŽP. Sodišče prve stopnje se je ob tem utemeljeno sklicevalo tudi na 5. člen Zakona o kolektivnih pogodbah ter tretji odstavek 9. člena ZDR-1, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje. Zmotno torej navaja, da ima navodilo enako moč kot kolektivna pogodba, ter da naj bi sodišče kršilo avtonomijo strank.
VDSS sodba Pdp 788/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanjaTožena stranka je dokazala, da tožnica, ki je bila zadolžena za vsebinsko koordinacijo projekta v zvezi z izdelavo programske opreme za podporo izračunu cen zdravil, ni pravočasno sporočila podatkov o izvoru cen zdravil, oziroma je odgovorna za nastanek zamude pri izvedbi projekta. Dokazala je tudi, da je tožnica odklonila pripravo plana izobraževanja za leto 2014, čeprav je bilo v splošnih navodilih tožene stranke za zaposlene predvideno vsaj 5 dni izobraževanj na leto in da je na sestanku verbalno napadla dva udeleženca. S takšnim ravnanjem je tožnica najmanj iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan u temeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih...
VDSS sodba Pdp 1678/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovediTožnik (vodja službe) je s svojimi ravnanji oz. opustitvami (ni pravočasno poskrbel za izvedbo volitev v svet delavcev; navzočim na seji sveta delavcev je povedal, da se bodo volitve zaradi ekonomičnosti izvedle šele v letu 2014, za kar ni imel pravne podlage; na seji sveta delavcev ni pojasnil, kakšen je zakonit postopek izvolitve predstavnika delavcev v svet Zavoda, zaradi česar je prišlo do težjih kršitev volilnih pravil; dopustil je, da so si člani sveta delavcev nezakonito podaljšali mandat) v spornem obdobju kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker svojega dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti).Rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne začne teči že z dnem, ko se delodajalcu prvič porodijo dvomi, ali je delavec sposoben pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljati delo, za katero je...

Izberi vse|Izvozi izbrane