Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4767cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 475/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogNeutemeljena je pritožbena navedba, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan, ker je tožena stranka po ukinitvi dveh poslovalnic odprla 3 nove in ker se je število zaposlenih v letu 2014 povečalo za 6 ljudi v primerjavi z letom 2013. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka reorganizirala svoje poslovanje tako, da je zmanjšala število vodstvenih delovnih mest v prodaji tako, da je povečala prodajna območja, oziroma da je več poslovalnic pokrivalo manj vodij prodajnega območja. Glede na to za ugotovitev obstoja razloga za odpoved ni pravno pomembno povečano število poslovalnic oziroma večje število zaposlenih na delovnem mestu prodajalke. Tožena stranka je namreč dokazala, da se je povečalo število zaposlenih prodajalk in ne delavcev v vodstvu prodaje, tožnica pa niti ni zatrjevala, da bi tožena stranka namesto nje na njenem delovnem mestu vodje prodajnega območja zaposlila drugega delavca.
VDSS Sodba Pdp 339/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017disciplinski ukrepi - lažja disciplinska kršitev - denarna kazen - zastaranje disciplinskega postopkaDdoločbe 128. in 129. člena ZJU je treba razlagati tako, da subjektivni zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči, ko za kršitev in storilca izve predstojnik, v konkretnem primeru je to generalni direktor policije. Glede na to, da je tožena stranka uvedla disciplinski postopek zoper tožnika s sklepom z dne 14. 10. 2013, ki ga je podpisal generalni direktor policije, in se je vodenje disciplinskega postopka končalo z odločitvijo organa druge stopnje 8. 1. 2014, disciplinski postopek ni zastaran. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS se šteje, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje in ne z vročitvijo pisnega odpravka sklepa stranki. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo pravilno stališče, da morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka sklepa nima več nobenega vpliva na zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
VDSS Sodba Pdp 300/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi - varnostni zadržek - vojska - varnostno preverjanje oseb - dostop do tajnih podatkov - davčni dolg - prikrivanje izvora denarjaTožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki od 11. 4. 2000 dalje, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2015 na formacijski dolžnosti častnik. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka na podlagi ugotovitev OVS v postopku varnostnega preverjanja tožnika po ZObr, glede na ugotovitve davčnega organa v odločbah z dne 17. 4. 2012 in 27. 1. 2014, dejstva, da je bilo tožniku zavrnjeno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in da tožnik tudi v postopku varnostnega preverjanja na zagovoru ni pojasnil izvora denarnih sredstev, v zvezi s katerimi je tekel davčni postopek, utemeljeno podvomila v njegovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost ter s tem ugotovila obstoj varnostnega zadržka, kot oviro za delo na obrambnem področju. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito.
VDSS Sodba Pdp 84/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufijaTožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja - koordinator zavetišča za brezdomce. Tožena stranka je tožniku očitala, da je na blagajni tožene stranke naklepno dvigoval denar denarnih socialnih pomoči v letih 2012, 2013 in 2014, in sicer za že umrle upravičence do socialne pomoči. Dejanja tožnika predstavljajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, pri čemer dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožnik je denarna sredstva dvignil potem, ko so bili upravičenci že mrtvi, torej jim ga ni mogel izročiti, tožnik pa si je navedena sredstva prilastil in jih neupravičeno uporabil v nasprotju s 4. členom ZSVarPre. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi...
VDSS Sodba Pdp 441/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2017zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - regres za letni dopust - odpravninaTožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo plače za oktober in november 2015, saj ni prejela niti plačilnih list niti plače. Prav tako je s tožbo zahtevala plačilo regresa za leti 2014 in 2015 ter odpravnino, ker ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožeče stranke ni poravnala. Pri svoji odločitvi se je oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 41. člena ZDR-1, ki ureja obveznost plačila, 131. člena ZDR-1, ki ureja plačilo regresa in 108. člena ZDR-1, ki ureja odpravnino, ki delavcu pripada ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
VDSS Sodba Pdp 368/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v čast in dobro ime - razžalitev dobrega imena ali častiV predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi navedb tožene stranke v 3. in 4. točki odgovora na anonimno pismo z dne 18. 7. 2014, s katerimi naj bi razžalila tožničino čast in posegla v njeno dobro ime. V pritožbi tožena stranka pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo sporni odgovor, saj ni bil objektivno žaljiv, niti ni iz njegove vsebine mogoče razbrati, da bi šlo za kritiko tožnice ali njenega dela pri toženi stranki. Da bi lahko ugotovili, ali je navedeni odgovor tožene stranke objektivno žaljiv do tožnice, ga je treba presojati kot celoto, glede na njegov namen, pri tem pa imeti pred očmi njegovega povprečnega naslovnika oziroma bralca.
VDSS sodba Pdp 355/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogDelodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavce za določen čas oziroma jim podaljšuje zaposlitev za določen čas kot v preteklih letih. Tožena stranka je decembra 2014 zaposlila 42 oseb, januarja 2015 pa 22 oseb. Tožena stranka je kljub pravnomočni in izvršljivi odločitvi sodišča o zaposlitvi tožnice za nedoločen čas podaljšala zaposlitev za določen čas večjemu številu delavcev, v februarju 2015 pa nato ugotovila, da pridobljena sredstva, ki jih je zagotavljala sproti, z letnimi dogovori, za dejavnost osebne asistence niso zadostovale za izplačilo vseh plač. Če bi se dejansko zmanjšale potrebe po delu oskrbovalca III, delodajalec ne bi več sklenil novih pogodb o zaposlitvi po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z vsemi delavci in bi obdržal v delovnem razmerju delavca, ki je na enakem delovnem mestu po pravnomočni sodbi zaposlen za nedoločen čas....
VDSS sklep Pdp 469/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2016obveznost plačila – plačilo za delo – plačilo za poslovno uspešnost- dodatki za posebne pogoje dela – povračilo stroškov v zvezi z delom – nadurno delo – bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med razlogiSodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je podano nasprotje med razlogi sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, kot ga je tožnik postavil v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2014, pri čemer je protispisno ugotovilo, da se (tožnikov) izračun premalo izplačanih plač oziroma nadur popolnoma ujema s podatki, ki jih je ugotovil imenovani sodni izvedenec za promet, cestni promet in tahografe. Primerjava posameznih postavk oziroma izračunov opravljenih (nad)ur, kot jih je predložil tožnik, kaže na to, da je tožnik uveljavljal plačilo nadur za večje število ur, kot je bilo to ugotovljeno v dopolnitvi izvedeniškega mnenja, pri čemer je izvedenec tudi pojasnil način izračuna oziroma svoje ugotovitve.
VDSS sklep Pdp 1220/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2015zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rokTožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.
VDSS Sodba Pdp 680/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obveščanje delodajalcaSodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik svoje obveznosti obveščanja delodajalca ni izpolnil, ker je bil hudo bolan. Po dokaznem zaključku sodišča prve stopnje tožena stranka ni izkazala, da je bil tožnik sposoben v času odsotnosti z dela obvestiti delodajalca o razlogih za svojo odsotnost, prav tako pa je ugotovilo, da je bilo toženi stranki popolnoma jasno, da je tožnik v dalj časa trajajočem bolniškem staležu že od 11. 11. 2014 dalje (2 leti) in je pred podajo izredne odpovedi vedela, da je tožnik še vedno začasno nezmožen za delo od 1. 10. 2016 do 5. 1. 2017. Te ugotovitve sodišča prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča dajejo zadostno podlago za zaključek, da tožniku ni mogoče očitati kršitve po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 81/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.05.2018vračilo stroškov izobraževanjaStranki sta se v pogodbi o izobraževanju dogovorili za pravice in obveznosti za obdobje od 6. 10. 2014 do 18. 9. 2015, pri čemer je toženec nastopil prestajanje zaporne kazni šestih mesecev na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navede, da ZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da delodajalec delavcu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Poudariti pa je, da je navedena določba umeščena v 110. člen ZDR-1, ki sicer ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki je najhujši ukrep prenehanja delovnega razmerja, torej nikakor ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da delovno razmerje tožencu ni prenehalo po lastni volji, niti po krivdi.
VDSS Sodba Pdp 580/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2019prispevki za socialno zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicna pokojninaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odločbe toženke z dne 11. 4. 2017, s katero je tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje na podlagi desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki določa, da lahko zavezanec za plačilo preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Jasno je, da se ta določba nanaša ravno na tiste zavarovance, ki kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine nadaljujejo z delom. Zato opozarjanje pritožbe na dejstvo, da tožnik ni prenehal z opravljanjem dela, ni pomembno. Tudi ne gre za nedopustni poseg v pridobljeno pravico. Glede tega ni pomembno opozarjanje na razliko med odločbo z dne 5. 12. 2014 in odločbo z dne 11. 4. 2017. Z izdajo izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikova upravičenja, ki izhajajo iz plačanih prispevkov (bistveno je npr. ravno upravičenje do poklicne pokojnine).
VDSS Sodba Pdp 424/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2018dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorjuPo določbi prvega odstavka 22.e člena ZSPJS se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. V spornem času je bila vodja oddelka za upravno notranje zadeve odsotna z dela. V času njene odsotnosti formalno nadomeščanje ni bilo urejeno, kljub temu pa je bilo delo vodje oddelka opravljeno. Navedene ugotovitve same po sebi še ne pomenijo, da je tožnica opravila dodatno delo oziroma delo, ki je presegalo pričakovane rezultate dela. Povečanje števila rešenih upravnih postopkov, zlasti s področja registracije in izbrisa društev, ne pomeni povečanega obsega dela, saj je treba upoštevati trajanje in zapletenost različnih upravnih postopkov. Zato tožnica v spornem obdobju, razen za mesece maj, julij in oktober v letu 2014, ni opravljala dodatnega dela...
VDSS Sodba Pdp 557/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2018transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo - nezakonito prenehanje delovnega razmerjaV primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več. Pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
VDSS Sodba Pdp 125/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razvezaZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
VDSS Sklep Pdp 752/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.03.2020nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopkaPritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar...
VDSS sodba Pdp 49/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.07.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - denarno nadomestiloTožena stranka ni dokazala, da naj bi tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot vodja tehnično - servisnega oddelka, storil kršitvi, kot se mu očitata v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je za prometno zimsko sezono 2014/2015 dopustil oziroma omogočil, da se je pri določenem podjetju v imenu in za račun delodajalca nepravilno naročalo in sprejemalo blago po nekonkurenčnih in nepravilnih cenah ter o tem ni opozoril nadrejenih in da je za prometno zimsko sezono 2014/2015 nepravilno izvedel proces naročanja in dobave blaga in storitev v zvezi z menjavo pnevmatik s spremljajočimi storitvami, premontaža, hramba, itd. za vozni park delodajalca), zato ni podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. V zvezi s tretjo očitano kršitvijo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik določenega toženi stranki pripravil nepravilne podatke o primerjavi cen v zvezi s pnevmatikami pri drugem podjetju, pa je...
VDSS sodba Pdp 99/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2016transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen časTožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno,...
VDSS Sodba Pdp 20/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2020regres za letni dopust - vračilo preveč izplačanih sredstev - sprememba zakona - ničnost - zakonske zamudne obresti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - plača - poseganje v pridobljene pravice - pogodbene obrestiKer je tožencu delovno razmerje pri tožnici prenehalo 16. 7. 2013, je bil od tožnice upravičen le do plačila sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer do 6/12, torej do bruto zneska 400,00 EUR. Ker je zaradi toženčevega prenehanja delovnega razmerja pri tožniku med koledarskim letom odpadla pravna podlaga za izplačilo celotnega regresa za letni dopust za leto 2013, je dolžan toženec tožniku povrniti preveč izplačani regres, saj bi bil toženec sicer za ta znesek neupravičeno obogaten (tretji odstavek 190. člena OZ). Glede na to, da se je toženec v Dogovoru zavezal dolgovani znesek regresa povrniti do 31. 3. 2014, tožnik od neto zneska regresa (glede na bruto znesek 400,00 EUR) utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od 17. 4. 2014 dalje do plačila. Zmotno pa tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega datuma dalje tudi od glavnici pripadajočega zneska pogodbenih obresti. Skladno s 381. členom OZ (v zvezi s prvim odstavkom...
VDSS sklep Pdp 868/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.12.2014zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - notranji postopek pri delodajalcu - procesna predpostavkaZa toženo stranko, ki je javni zavod na področju kulture, velja ZUJIK, ki v prvem odstavku 45. člena napotuje na ZJU. Ta v 24. in 25. členu določa notranji postopek pri delodajalcu, ki je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ker tožnica pred vložitvijo tožbe ni vložila pritožbe zoper podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo.

Izberi vse|Izvozi izbrane