Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 964/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - invalid III. kategorijeTožnik ne more več opravljati dela na delovnem mestu orodjar zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije in ima pravico do premestitve na ustrezno delovno mesto, vendar pa pri toženi stranki, ob upoštevanju omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je prejela pozitivno mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.Po določbi 81. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, zato nima pravice do poklicne rehabilitacije.
VDSS Sodba Pdp 963/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.2018vračilo stroškov izobraževanjaTožeča stranka je svoje obveznosti, tj. plačilo po študijskem programu za toženo stranko plačala, tožena stranka pa študija vse do konca sodnega postopka ni zaključila. Glede na to, da je tožena stranka pri tožeči stranki prosila za podaljšanje roka za dokončanje študija, ji je bilo jasno, da mora študij končati, in ker ga ni, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je tožeča stranka plačala za toženo stranko.
VDSS sodba Pdp 963/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.05.2016obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaOkoliščina, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta novinar poročevalec oziroma redaktor prevajalec, ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti obstoja delovnega razmerja, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Delodajalec je res tisti, ki določa organizacijo delovnega procesa, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnica v delovnem procesu, kot ga je organizirala tožena stranka sama, osebno, nepretrgano in pod nadzorom in po navodilih tožene stranke opravljala delo iz delokroga novinarja poročevalca oziroma redaktorja prevajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, ki so določeni v 4. členu ZDR-1, ter da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
VDSS sklep Pdp 963/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.2014umik tožbe - ustavitev postopka - pravdni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitevZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
VDSS sodba in sklep Pdp 962/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2016dodatek za delovno dobo - dodatek za ločeno življenje – povračilo stroškov prehrane – povračilo stroškov prevoza na delo in z delaTožena stranka je tožniku, takrat ko je delal v kraju A., zagotavljala prehrano (malico), zato ni upravičen še do povračila stroškov za malico. Ko pa je tožnik opravljal delo voznika na službeni poti, je prejemal dnevnice, ki so sicer namenjene stroškom pri opravljanju del in nalog na službeni poti, kamor pa sodijo tudi stroški prehrane. Če delodajalec delavcem zagotovi ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju (VIII Ips 469/2009). V kolikor bi morala tožena stranka plačati še stroške v denarju, bi šlo za dvojno plačilo.
VDSS sodba Pdp 962/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovediTožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
VDSS sodba Pdp 962/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.02.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - renta - krivdna odgovornost - objektivna odgovornostTožnikov sodelavec je odpravljal napako na stroju (odvil je pritrdilni vijak nosilca noža), ne da bi zaustavil stroj, s čimer je povzročil nevarne okoliščine, katerim je bil izpostavljen tožnik, ki se je v tistem trenutku le odzval njegovi prošnji za pomoč in pristopil do stroja. Zato je v celoti podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za škodo, ki je tožniku nastala zaradi okvare stroja.Stroj za odrez folije, ki ima rezila, je star in se veliko kvari, je nevarna stvar, saj zaradi svoje namembnosti, lastnosti, položaja, kraja ter načina uporabe lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Zato je podana tudi objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 961/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2019nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobjePravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno...
VDSS Sodba Pdp 961/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.06.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - zastaranje - misijaPrvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Vrhovno sodišče RS je v omenjeni zadevi v zvezi s tem vprašanjem zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
VDSS sodba Pdp 961/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.02.2017obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - ustni dogovor - voznik tovornega vozilaV kolikor pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za tožnika ugodnejše), tak ustni dogovor ni ničen. Pisna oblika pogodbe namreč ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Za nastanek in obstoj pogodbe o zaposlitvi oziroma posameznih njenih sestavin je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih takšne pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi lahko veljavna. Ker je tožnik dokazal, da je bil med njim in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o višji plači, kot je bila določena po pogodbi o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo vtoževane razlike v plači.
VDSS sklep Pdp 961/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izločitev izvedenca - nepristranskost izvedencaTožena stranka je zahtevala izločitev sodne izvedenke, ker sodna izvedenka ni ravnala nepristransko, saj je bila med pripravo izvedenskega mnenja v stiku s tožnikovim pooblaščencem (ne pa tudi s pooblaščenci tožene stranke), ki je vplival na njeno delo s tem, da ji je brez vednosti sodišča prve stopnje in tožene stranke izročil listine, ki jih je izvedenka nato upoštevala pri izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje o zahtevi tožene stranke za izločitev sodne izvedenke ni odločilo (niti na naroku za glavno obravnavo niti s posebnim sklepom niti skupaj s sodbo). S tem je zagrešilo bistveno kršitev določbe četrtega odstavka 247. člena ZPP in kršitev četrtega odstavka 73. člena ZPP (ki ureja postopek pred izdajo sklepa o izločitvi sodnika in se smiselno uporablja tudi za izločitev izvedencev), ki bi lahko vplivali na zakonitost in pravilnost sodbe. Odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč oprta...
VDSS sklep Pdp 961/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojno sodišče - krajevna pristojnost - očitna pomotaTožnik je vložil tožbo (s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki) na krajevno nepristojno sodišče v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 2. odst. 200. člena ZDR-1. Tožba je bila krajevno pristojnemu sodišču odstopljena po poteku prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1, zato je prepozna.
VDSS sodba in sklep Pdp 961/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitevReorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta je bila posledica toženkinega (slabšega) poslovanja. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, vendar pa sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Reorganizacija z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta ni bila navidezna, ker so se po ukinitvi delovnega mesta njena dela prerazporedila na ostale toženkine zaposlene in funkcionarje. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
VDSS Sodba Pdp 960/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017poprava sodbe - odločitev o pravdnih stroških - dodatek za delovno dobo - odločitev o pravdnih stroških - minulo delo - dodatekSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji obveznost tožene stranke do plačila tožniku nastale razlike iz naslova dodatka za delovno dobo, katero je tožnik uspel izkazati, in sicer z listino, pridobljeno pri ZPIZ-u, iz katere je razvidno, da je imel tožnik skupaj 21 let, 0 mesecev in 25 let pokojninske dobe.
VDSS sklep Pdp 960/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2014vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodbaTožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
VDSS sodba Pdp 960/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - upoštevanje delodajalčevih navodil - dokazno breme - sodna razveza pogodbe o zaposlitviTožnica (vzgojiteljica v vrtcu) je kršila svoje delovne obveznosti, ker se ni udeležila obveznega predavanja o asertivni komunikaciji in ker je zapustila delovno mesto ob 12.40 namesto 14.00 uri. Glede na navedeno obstaja zakonski pogoj za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je obstoj pisnega opozorila delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, ki ni starejše od enega leta. V primeru, da redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani, kot je to določeno v prvem odstavku 82. člena ZDR. Tožena stranka v postopku pred sodiščem ni dokazala, da je bila tožnica seznanjena s svojo delovno obveznostjo, to je z udeležbo na delnem zboru. Ker v postopku ni bilo dokazano, da je bila tožnica seznanjena s svojo delovno obveznostjo, je posledično tudi ni mogla kršiti, zaradi česar je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 96/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2019pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojevPri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje. Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug...
VDSS sklep Pdp 96/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2016obnova postopka - zavrženje predloga - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - novi dokaziNepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.), obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje...
VDSS sklep Pdp 96/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2014pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - izpolnitev zahtevkaPo določbi prvega dostavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je tožeča stranka umaknila del tožbe v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa šele na naroku za glavno obravnavo, je s tem nastal pravni položaj, ko je tožena stranka upravičena do nagrade za narok za tisti del tožbe, ki ga je tožeča stranka na naroku umaknila, saj ga ni umaknila takoj po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in toženo stranko (ki je bila sklenjena eno leto pred narokom za glavno obravnavo), da bi se štelo, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
VDS odločba Pdp 277/96Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.1996zastaranje začetka disciplinskega postopka - sestava disciplinske komisije in ugovornega organa zadrugeZačetek disciplinskega postopka ni zastaral, ker je direktor podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka disciplinski komisiji znotraj trimesečnega subjektivnega roka. Za nastop zastaranja uvedbe disciplinskega postopka ni bistven datum vročitve zahteve delavcu.Disciplinska komisija zadruge, sestavljena iz treh zadružnikov, je sestavljena zakonito, ker zakon določa le, kdo ne more biti član in ne, kdo mora biti.Ugovorni organ mora glede na sestavo odražati interes lastnikov in delavcev, zato je njegova odločitev v sestavi treh zadružnikov in dveh delavcev, zakonita.

Izberi vse|Izvozi izbrane