Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 973/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.03.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist - rok za podajo odpovediTožena stranka je dne 24. 4. 2013 izvedela za tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bila seznanjena z vloženo zahtevo za preiskavo. Odpoved, ki je bila tožnici podana dne 12. 9. 2013, je prepozna, ker je bil prekoračen subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
VDSS Sodba in sklep Pdp 972/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - reintegracija - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaGlede na vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je tožniku očitalo, da so v njegovem ravnanju podani (zlasti) zakonski znaki kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije, kar je bistvo odpovedi. Tožnik naj bi s svojim ravnanjem sodeloval pri zavarovalniški goljufiji A.A., ko naj bi ta v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa naj bi mu kljub temu izplačala zavarovalnino. S tem naj bi A.A. oziroma njegovo podjetje protipravno pridobilo premoženjsko korist. Tožnik, ki je A.A. svetoval o klicu na policijsko postajo in občino, na odločitev zavarovalnice ni imel nobenega vpliva. Tožnikova ravnanja, ki jih je toženka označila kot kršitve, torej niso vplivala na to, da bi si A.A. protipravno pridobil premoženjsko korist. Tako imenovani "oškodovalni element" (pridobitev protipravne premoženjske koristi, povzročitev škode, nastanek škode ali kršitev pravic) je eden od pomembnih znakov vseh...
VDSS Sodba Pdp 972/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - škoda - misijaČeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, to ne vpliva na pravico do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice na misijah ne bi imeli. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi poudarilo, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je obravnavani, zato je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen. Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je...
VDSS sodba Pdp 972/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016odpravnina - najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - stečajni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopkaTožnik je v stečajnem postopku, začetem nad toženo stranko, prijavil terjatev, ki jo je stečajna upraviteljica v celoti prerekala. Zato je bil tožnik napoten na pravdni postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Tožnik bi moral v skladu s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP v enem mesecu po objavi sklepa ob preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v zadevi. Ker tožnik tega ni storil, je sodišče prve stopnje na podlagi 7. odstavka 301. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da je prenehala terjatev tožnika v razmerju do tožene stranke (stečajnega dolžnika), zato je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
VDSS sodba Pdp 972/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.12.2013odpravnina - dohodnina - obdavčitevPo določbi 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je predvidena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana delavcu pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi določbe 109. člena ZDR, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ne glede na to pa je takšna odpravnina po navedeni določbi ZDoh-2 obdavčena z dohodnino v celoti, če je izplačana delavcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, ali če je izplačana delavcu, ki je tudi povezan z delodajalcem. Vendar pa je potrebno pri opredelitvi neobdavčenega zneska ob izplačilu odpravnine iz poslovnega razloga poleg zneska, ki je določen kot pravica iz določbe 109. člena ZDR, upoštevati tudi pravilo, da neobdavčen znesek ne sme presegati 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.Tožena stranka je dolžna tožnici...
VDSS Sodba Pdp 971/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.03.2018neizrabljen letni dopust - vojak - misijaZa tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
VDSS sklep Pdp 971/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.10.2015začasna odredba - verjetno izkazana terjatevKadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
VDSS sodba Pdp 971/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.2014javni uslužbenci - odškodnina - odškodninska odgovornost delavca - carinik - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - premoženjska škodaTožnik (carinik) je dovolil vstop tovornemu vozilu s priklopnikom cisterno, naloženo s komercialnim tovorom, za katerega niso bile opravljene carinske in davčne zakonske formalnosti, s čimer je za Republiko Slovenijo nastala premoženjska škoda. S tem je tožnik storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, kar prav gotovo pomeni protipravno ravnanje v smislu elementa civilnega delikta. Toženčevo ravnanje pa je protipravno tudi v smislu, da pomeni kršitev temeljne obveznosti vestnega opravljanja dela, kot je opredeljena v prvem odstavku 31. člena ZDR. Ker so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti tožnika (obstoj škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožnika in nastalo škodo ter krivda tožnika) tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tožnikovega nevestnega dela v službi.
VDS sklep Pdp 971/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.10.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaKršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine. Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči. 
VDSS Sodba Pdp 970/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.02.2019plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plačeDelavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba. Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
VDSS sodba Pdp 970/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerjaUtemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke glede razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem 23. 6. 2015 in posledično v zvezi s trajanjem delovnega razmerja ter izplačilom razlike v plači od nezakonitega prenehanja delavnega razmerja do 23. 6. 2015. Tožnik je bil po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ves čas zaposlen, saj se je takoj z naslednjim dnem samozaposlil in je bil zaposlen tudi v času, ko je sodišče odločalo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Navedena okoliščina je pomembna za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, pri čemer sodišče ne more priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu, saj dvojno delovno razmerje ni mogoče. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem 24. 6. 2014, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
VDSS sklep Pdp 970/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi) v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kazniva dejanja poneverbe, neupravičene uporabe tujega premoženja ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. V ravnanju tožnice niso podani znaki očitanih kaznivih dejanj. Tožnica gotovine, ki jo je prejela od zaračunljivih tiskovin, ni sprotno odvajala, temveč z veliko zamudo. V postopku tudi ni bilo dokazano, da bi tožnica neupravičeno uporabila denar tožene stranke, niti da bi ponarejala mesečna poročila. Zato ni podan odpovedni razlog iz 1. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.
VDSS Sklep X Pdp 97/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2020kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikat - sindikalna dejavnostSporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.
VDSS Sklep Pdp 97/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.05.2018odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopkaDokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter pripeljati do zaključkov o ugotovitvah dejanskega stanja. Ker tega sodišče ni storilo, navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita in izčrpna presoja okoliščin in interesov, ki lahko dokazujejo obstoj mobinga. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do vseh ravnanj, ki jih je tožnik navajal. Šele nato bi lahko odločilo o tožbenem zahtevku glede prepovedi mobinga ter plačilu odškodnine.
VDSS sodba Pdp 97/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot skrbnik pogodbe za izvedbo investicijskega vzdrževanja dveh prostorov ravnal v nasprotju z določili te pogodbe in pravilnikom tožene stranke in ker za potrebe izvedbe določil pogodbe službenih poti ni opravljal v skladu z napotitvami oziroma je službene poti opravljal brez nalogov za službeno potovanje. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS sodba in sklep Pdp 97/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2014plača - vojak – plačilo za dejansko opravljeno delo - pripadnik Slovenske vojske - razporeditev - dejansko delo - razlika v plači - formacija - formacijska dolžnost - plačilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotovitvena tožbaSodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tožbo s tožbenim zahtevkom na odpravo ukaza. Tožnik je bil namreč s tem ukazom razrešen z dolžnosti višji častnik prvi pilot načelnik oddelka učitelj in bil razporejen na dolžnost načelnik oddelka, ki jo opravlja v nazivu podpolkovnik. Zoper ta ukaz o razporeditvi je tožnik sicer ugovarjal, vendar razen pravice do ugovora po službeni poti po 38. členu ZSSloV in pritožbe na odločitev po 40. členu ZSSloV, niti ZSSloV niti ZObr zoper ukaz ne predvidevata drugih pravnih sredstev. Tako Vrhovno sodišče RS kot Ustavno sodišče RS sta v podobnih primerih zavzeli stališče, da akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Tožnik je v tem sporu postavil zahtevek na...
VDS sodba Pdp 1768/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.1999procesna predpostavka - prenehanje delovnega razmerjaSodišče se ne more spuščati v samo vsebino sklepa o prenehanju delovnega razmerja, v presojo, ali je bil izostanek delavca opravičen ali neopravičen, če je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen in tudi pravnomočen, ker ga delavec - tožnik ni izpodbijal v prekluzivnih rokih, določenih v 80. in 83. členu ZTPDR. V takem primeru se tožba zavrže. 
VDS Sodba Pdp 1016/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.1999kršitev konkurenčne prepovedi - odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovediKer so toženci - bivši delavci tožene stranke v družbi, ki so jo ustanovili v obdobju šestih mesecev po prenehanju delovnega razmerja po njihovi volji oz. krivdi, opravljali enako dejavnost kot pri toženi stranki, so s tem konkurirali tožeči stranki in kršili prepoved konkurence. Za oceno, ali je zaradi ustanovitve konkurenčnega podjetja tožeči stranki nastala škoda, zadošča že ugotovitev, da je en poslovni partner iz tega vzroka prekinil poslovno razmerje s tožečo stranko (bivšim delodajalcem tožencev). Škoda, ki jo je utrpela tožeča stranka, je v zmanjšanju prihodkov oz. dobička zaradi poslovanja konkurenčne družbe. Višine škode ni mogoče natančno ugotoviti, zato je v primeru kršitve konkurenčne prepovedi možno v pogodbi o zaposlitvi določiti odškodnino v pavšalnem znesku. 
VDS sodba Pdp 793/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999jubilejna nagrada - delovno razmerje za določen čas - novi delodajalecTudi delavec v delovnem razmerju za določen čas je upravičen do jubilejne nagrade, če v takšnem delovnem razmerju dopolni predpisano delovno dobo.Regres za letni dopust je vezan na pravico do izrabe.Delavec je pri novem delodajalcu upravičen do razlike v regresu iz tekočega koledarskega leta, če mu je prejšnji delodajalec izplačal le del te denarne terjatve, ker je pri prvem delodajalcu pridobil pravico le do sorazmernega dela dopusta in regresa.
VDS sklep in sodba Pdp 1317/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.1999razporeditev sindikalnega zaupnikaSindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.

Izberi vse|Izvozi izbrane