Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMzg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 1445/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.10.2005prekluzivni rok - hujša kršitev delovne obveznosti - odpoved delovnega razmerjaKer delavec na delovnem mestu o manjku upravnih kolekov niobvestil delodajalca, ampak je porabo kolekov lažno prikazoval za dejanja, ki jih ni opravil, je storil naklepno hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Prekluzivni 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi iz 1. odstavka 110. člena ZDR je začel teči z dnem, ko je delodajalec z delavcem opravil neformalni razgovor glede manjka kolekov in ne šele z opravljenim zagovorom po 2. odstavku 83. člena ZDR. Izredna odpoved PZ je bila podana pravočasno, saj datum vročitve odpovedi delavcu ni odločilen. Ker tožniku vročena odpoved ni bila datirana, je potrebno šteti, da je bila podana najkasneje na dan oddaje na pošto, kar pa je bilo opravljeno v 15-dnevnem roku od seznanitve z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved. 
VDS sodba Pdp 1729/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.11.2005sprememba tožbe - oznaka tožene stranke - pripojitev družbe Če delavec zaradi pripojitve prvotožene stranke k drugotoženi stranki spremeni označbo tožene stranke skladno z 18. členom ZDSS, ne gre za spremembo tožbe.
VDS sodba Pdp 1305/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2005izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški staležNezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111.člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti ne izenačujejo. 
VDS sklep Pdp 1301/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.2005odpoved - pogodba o zaposlitvi - razporeditev na drugo delo - ustreznost drugega dela - invalidDelodajalec je dolžan delavcu invalidu zagotoviti ustrezno delo. Če delodajalec po zaključku bolniškega staleža delavcu - invalidu ne zagotovi ustreznega dela, delavčeva odsotnost z dela ni neupravičena. 
VDS sodba Pdp 1076/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2004razlika v plači - znižanje plač - pisen dogovor o drugačni plačni politiki - izpodbijanje dogovora med delodajalci in sindikatomSklenjen Dogovor o politiki plač ne pomeni enostranske spremembe določil pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa tudi ne gre za kršitve omejitve načela avtonomije pogodbenih strank (delavca in delodajalca) ob tem, da ima dogovor o politiki plač svojo pravno zakonito podlago v SKPgd/97. Pisni dogovor o drugačni plačni politiki je zakonita pravna podlaga za znižanje plač delavcem. Po pravni naravi je to splošni kolektivni akt, izpodbijanje pa je možno le v kolektivnem sporu.
VDS sklep Pdp 1229/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2004poprava tožbe - sprememba tožbe - označba tožne strankePoprave tožbe, v kateri je kot toženec označen nekdo, ki ne more biti stranka v pravdi, ni mogoče obravnavati kot (subjektivno) spremembo tožbe v smislu določbe 1. odst. 192. čl. ZPP (1977), pri kateri bi se prvotni toženec lahko uspešno upiral spremembi tožbe in pri kateri bi novi toženec lahko izjavil, da ne vstopa v pravdo.
VDS sklep Pdp 1138/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.07.2004začasna odredba - razporejanje delavcev - carinska služba - socialne razmere delavca - zdravstveno stanje delavca - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatveDelodajalec je ravnal v skladu z zakonom, ko pri razporeditvi delavca ni upošteval določbe 24. člena KPND, po kateri se pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj upoštevajo tudi življenjski pogoji delavca in njegove družine ter delavčevo zdravstveno stanje. Zakon o carinski službi kot hierarično višji in kasneje izdani predpis izključuje uporabo določb o razporejanju iz KPND.
VDS sklep Pdp 153/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2004začasna odredba - pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škodaNastanek težko nadomestljive škode ni verjetno izkazan, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev nadomestila za čas brezposelnosti. Praviloma (odvisno od višine nadomestila, ki ga zavarovanec prejema) pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz 5. tč. 1. odst. 273. čl. ZIZ, vsaj ne toliko časa, dokler traja pravica do denarnega nadomestila.
VDS sodba Pdp 1423/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2005ugovor zastaranja – prekluzijaUgovor zastaranja se upošteva le na ugovor strank in pomeni navajanje dejstva, ki predstavlja razlog za zavrnitev zahtevka. Zato ga je potrebno navesti na prvem naroku za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP), oz. izjemoma kasneje, če so podani pogoji iz 2. odstavka 286. člena ZPP.
VDS sodba Pdp 1419/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.2004pasivna legitimacija - javni zavodJavni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Zato je potrebno ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila tožena stranka - Republika Slovenija in da se omenjeni pravni subjekt delno financira iz proračuna Republike Slovenije, ne more biti pravna podlaga za zaključek, da delavec lahko zahteva izplačilo premalo izplačanih plač od Republike Slovenije. 
VDS sodba Pdp 1158/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2004nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija - razveljavitevKer je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo še pred novelo ZPP iz leta 2002, je smela stranka po 362. členu ZPP na prvem naroku nove glavne obravnave navajati tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze. Šele novela ZPP/2002 je omejila stranke pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje v posledici razveljavitve sodbe s strani pritožbenega sodišča tako, da jih lahko navajajo le, če jih brez svoje krivde v dosedanjem postopku niso mogle navajati oziroma predložiti. 
VDS sklep Pdp 1797/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2005dokazovanje1. Mentor je upravičen do dodatka za vsako opravljeno in s programom mentorskega dela določeno uro, ne pa le za dve uri tedensko. 2. Ker delodajalec ni sprejel programa mentorstva, ki ima naravo spošnega akta, kar je bil skladno z 71. čl. panožne kolektivne pogodbe dolžan storiti, to ne more iti v škodo delavca (mentorja). 3. Čeprav delavec ni izpolnil obrazca "predlog obračuna mentorskega dodatka", to ni razlog za zavrnitev zahtevka iz tega naslova, saj delavec lahko tudi drugače dokazuje obseg opravljenega mentorskega dela. 
VDS sklep Pdp 1345/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2003pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - načelo dispozitivnosti - izpolnitev obveznostiZaradi dvostranske narave pogodbe o zaposlitvi ni mogoče, da bi delodajalec, ki je delavcu že izročil pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je učinek te odpovedi že nastopil, to lahko preklical in s tem dosegel, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne velja več, čeprav delavec s takšnim ravnanjem delodajalca ne soglaša. Zmotno je stališče, da je pravna osnova za takšen naknadni preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov 3. čl. ZPP o prostem razpolaganju z zahtevki. Tožena stranka bi lahko pripoznala tožnikov zahtevek, če je v resnici želela vzpostaviti prejšnje stanje ali pa dosegla z njim poravnavo. Preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka, saj je pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati in je tožena stranka ne more oživiti z enostransko izjavo volje.
VDS sklep Pdp 1422/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2003začasna odredba v individualnih delovnih sporih - pogoji za začasno odredbo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitviTudi pri izdaji začasne odredbe po 3. odst. 85. čl. ZDR mora tožnik verjetno izkazati predpostavke, ki jih določa 272. čl. ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve, saj navedena začasna odredba predstavlja le posebno vrsto začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.
VDS sodba Pdp 1766/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.12.2003prenehanje delovnega razmerja - postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi potrjene prisilne poravnave - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - statusne spremembe - pravno nasledstvo - prehodne določbe ZDR1. Sodne odločbe veljajo tudi za pravne naslednike pravdnih strank, kar pomeni, da se v nadaljnjih postopkih, ne glede na to, kako je stranka označena v glavi sodbe, upoštevajo tudi kasnejše statusne spremembe na strani stranke, torej tudi preoblikovanje stranke (d.d. - d.o.o.), ki je bilo vpisano v sodni register po izdaji izpodbijane sodbe. 2. Postopek odpovedi pogodb o zaposlitvi v primeru potrjene prisilne poravnave poteka po novem ZDR, če je bil po njegovi uveljavitvi sprejet načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnega razmerja delavcem ter potrjena prisilna poravnava, čeprav je tožena stranka podala predlog za začetek postopka prisilne poravnave pred uveljavitvijo novega ZDR. 3. Tudi za odpoved po 106. čl. ZDR (na podlagi potrjene prisilne poravnave) velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi) oz. je...
VDS sklep Pdp 1702/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.11.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru tožnika, nima za posledico neveljavnosti odpovedi. Pri presoji zatrjevane zamude 15 dnevnega prekluzivnega roka za izdajo izredne odpovedi po 2. odst. 110. čl. ZDR je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa dan vročitve odpovedi delavcu. Sodišče presoja pogoj sklepčnosti tožbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Če pravna posledica, ki jo tožnik zahteva v tožbi, izhaja iz trditev v sami tožbi, je tožba sklepčna. Pri presoji pogoja po 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb oz. dokazovanje v tožbi postavljenih trditev (ker se šteje, da so resnične), ampak presoja le skladnost med tožbenimi navedbami in priloženimi dokazili.
VDS sodba Pdp 1491/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2003sodba na podlagi pripoznave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitviV kolikor tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je preklicala oz. umaknila izpodbijano odločbo o redni odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter meni, da je tožba nepotrebna, podredno pa v celoti pripoznava tožbeni zahtevek, ravna sodišče prve stopnje pravilno, ko izda sodbo na podlagi pripoznave. V kolikor tožena stranka ne bi podala izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, bi sodišče moralo presojati zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kajti poznejši preklic odpovedi na odločanje o zakonitosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima vpliva.
VDS sklep Pdp 1910/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2004izredna odpoved pogodba o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - mnenje sindikata - pravica do zagovora1. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o izdaji zamudne sodbe presoditi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in svojo odločitev obrazložiti tako, da bo iz nje razvidno, katero materialno pravo je uporabilo. 2. Iz navedb v tožbi ni mogoče zaključiti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni naveden člen ZDR, na podlagi katerega je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Sprememba organizacije družbe in sprememba akta pa je lahko zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove glede na določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Zakaj ponujena pogodba o zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev po 47. čl. ZDR, iz tožbe ni razvidno. Golo zatrjevanje, da niso bili podani pogoji iz 3., 5., in 6. alinee 29. čl. ZDR, namreč za utemeljenost tožbnega zahtevka ne zadostuje. Tožnik bi moral v tožbi navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje trditve.
VDS sklep Pdp 1174/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2003odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivni odpust delavcev - prekluzivni rok za odpoved pogodbe - sprememba delodajalca - nakup poslovnega deleža - prenos podjetja ali dela podjetja - vloga sindikataNe gre za spremembo delodajalca v smislu 73. čl. ZDR, če podjetje, katerega prevzame nov lastnik, ne ohrani svoje identitete, s čimer so mišljene iste ali podobne dejavnosti. Za prenos tudi ne gre, če pride le do odkupa lastniškega deleža, družba pa obstaja še naprej kot pravna oseba, čeprav preneha opravljati svojo dejavnost. V takem primeru pride v poštev odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (individualna in kolektivna odpoved).
VDS sodba in sklep Pdp 1203/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2003zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo delavcu o nameravani odpovedi - zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogojiRedna odpoved iz poslovnega razloga je nezakonita, ker: - delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani odpovedi, - v odpovedi niso navedeni resni in utemeljeni razlogi, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja, - ker obstajajo potrebe po opravljanju del, za katere se zahteva srednja ekonomska izobrazba, tožena stranka pa ni obrazložila, kako je preverila možnost zaposlitve tožnice na drugih delih.

Izberi vse|Izvozi izbrane