Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4767cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMzc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 1153/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.07.2004regres za letni dopust - skrajšan delovni čas - pobot terjatevUstni dogovor, da delodajalec delavcu omogoči skrajšan delovni čas, v zameno pa se delavec odreče letnemu regresu, ne more biti podlaga za to, da delavec ne bi bil upravičen do regresa. Gre za navedbe delodajalca, ki predstavljajo neustrezen poskus uveljavitve pobotanja terjatve delavca in ugodnosti, ki naj bi jih delodajalec nudil delavcu v zvezi z delovnim časom. Ne gre za dve terjatvi, ki bi se sploh lahko pobotali.
VDS sodba Pdp 1177/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2004priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem - pilotZa priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, ni odločilno, ali je delavec razporejen za polni delovni čas na delovno mesto "pilot", temveč je pogoj, da opravlja delo poklicnega pilota (upravlja z letalom na način, da vzleta in pristaja) ter da ima najmanj 200 letov v letu.Kot eno leto se ne šteje koledarsko leto temveč ta pojem pomeni kontinuiranih 12 mesecev.
VDS sodba Pdp 1700/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.09.2004odpravnina - trajni presežek - delovnopravna kontinuiteta - prenehanje delovnega razmerja v stečaju - prodaja pravne osebe v stečajuDelovnopravna kontinuiteta je po določbah samega zakona s stečajem pretrgana. Zato ob prenehanju delovnega razmerja pri odmeri odpravnine po 36f. čl. ZDR ni mogoče upoštevati tudi delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pred letom 1992, ko ji je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Na kontinuiteto delovnega razmerja nima vpliva dejstvo, da je tožeča stranka po začetku stečaja sklenila delovno razmerje s stečajnim upraviteljem in tudi ne dejstvo, da je bila kasneje družba v stečaju, v kateri je tožeča stranka delala na podlagi pogodbe s stečajnim upraviteljem, prodana.
VDS sodba Pdp 1845/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2004dodatek za deljen delovni čas - dejansko deloZa izplačilo dodatka za deljen delovni čas je bistveno to, da delavec dela deljen delovni čas, ne glede na to, da takšnega delovnega časa delodajalec in delavec nista opredelila v pogodbi o zaposlitvi. Narava tožničinega dela je bila taka (molža krav), da se je delo opravljalo v deljenem delovnem času, zato je upravičena do dodatka.
VDSS sodba Pdp 1607/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.04.2004izhodiščna plača - osnovna plača - razlika v plačahPri plači gre za temeljno pravico delavca iz delovnega razmerja, ki mu jo delodajalec izplača za dogovorjeno in opravljeno delo. Delavec in delodajalec določita višino plače s pogodbo o zaposlitvi. Plača je bistvena sestavina pogodbe, ki se delavcu lahko izplača le v denarni in ne v materialni obliki oz. na drug nedenarni način. Za morebitno odtegovanje plače je potrebno delavčevo soglasje. Osnovna plača predstavlja višino prejemka, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi in se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate. Izhodiščna plača pa je najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, ki je v skladu s tarifnim razredom delovnega mesta, na katerem je razporejen delavec, določena v tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delodajalec lahko izplačuje delavcu nižjo plačo od izhodiščne, vendar samo pod pogoji in postopku, predpisanem v zakonu oz. kolektivni pogodbi.
VDS sodba Pdp 1740/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2004izvajanje dokazov - dokazni sklep - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - regres - zastaranjePredlagane dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. V nadaljnem teku pravde sodišče ni vezano na svoj prejšni dokazni sklep. Če sodišče izrecno ne zavrne dokaznega predloga oz. tega ne obrazloži, je lahko zaradi opustitve izvedbe dokazov dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ne gre pa za bistveno kršitev določb postopka v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP. Delavec lahko uveljavlja zahtevek za plačilo regresa za obdobje, ko je bil brez zaposlitve, šele potem, ko sodišče odloči, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo (enako kot reperacijski zahtevek za plačilo nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja). Zato začne zastaranje tega zahtevka teči šele z dnem, ko sodišče odloči, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje. 
VDS sklep Pdp 1429/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2003dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - fikcija umikaZaradi neplačila sodne takse za pritožbo oz. nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo se pritožba ne šteje za umaknjeno. Plačilo sodne takse za pritožbo oz. predložitev dokazila o plačilu te takse ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe - tako je tudi stališče VS RS v sklepu opr. št. II Ips 404/2002 z dne 14.11.2002.
VDS sodba Pdp 1074/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.04.2003ustavitev disciplinskega postopka - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela za več kot 5 dni - odobritev letnega dopustaTožena stranka s tem, ko je s sklepom ustavila disciplinski postopek in nato v isti zadevi izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 5. tč. 1. odstavka 100. čl. ZDR, ni dvakrat odločala o isti stvari, saj gre za dva ločena postopka pri čemer lahko delodajalec sam odloči oz. izbere, po katerem bo postopal. Disciplinski postopek ni bil izveden do konca, ampak je bil ustavljen zaradi umika zahteve, torej o sporni kršitvi v disciplinskem postopku ni bilo meritorno in pravnomočno odločeno. Za odločanje o neopravičenih izostankih po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR in za izvršitev te odločitve rok ni predpisan, zato je tožena stranka sklep o prenehanju delovnega razmerja na tej pravni podlagi lahko izdala oz. izvršila tudi s časovnim zamikom nekaj mesecev, ki še predstavlja razumen rok za takšno odločitev.
VDS sodba Pdp 1704/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.2003kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - uslužbenski certifikat Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone...
VDS sodba Pdp 1333/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.06.2004prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravninaDelavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
VDS sodba Pdp 1553/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.04.2004delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plačeDelavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
VDS sodba in sklep Pdp 108/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastiteljaZgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati...
VDS sodba Pdp 1706/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.08.2004prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - odpravninaVsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklenjene prisilne poravnave, so od uveljavitve sprememb in dopolnitev ZDR v letu 1991 upravičeni do odpravnine v enaki višini in pod enakimi pogoji kot gre trajno presežnim delavcem.
VDS sodba Pdp 1056/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2004javni zavod - imenovanje direktorja - razpisni postopek - direktor zavoda - soglasje ustanoviteljic zavoda k imenovanju direktorja - vršilec dolžnosti direktorja - sodno varstvo1. Odklonitev soglasja ustanoviteljic zavoda k imenovanju tožnika kot direktorja zavoda ni mogoče opredeliti kot kršitev izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.2. ZZ ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih, a neizbranih kandidatov za direktorja. Veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi bilo potrebno tožbo tožnika v tem obsegu zavreči.
VDS sklep Pdp 1268/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2004jubilejna nagrada - osnova za izračun - specialni interventni zakonPravice, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, so lahko omejene s posebnim zakonom. Omejitev svobodnega kolektivnega pogajanja z zakonsko intervencijo je v primerih, ko je to nujno, dopustna le pod pogoji, da je časovno omejena in da se zagotavlja ustrezen življenjski standard prizadetim delavcem.Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP) je specialni interventni zakon, ki je določil osnovo za izračunavanje vseh prejemkov, katerih osnova je povprečna plača v preteklem 3 mesečju v gospodarstvu R Slovenije. Zato delavcu ne pripada jubilejna nagrada, izračunana na podlagi osnove, ki bi bila višja od osnove, določene z ZZDODP.
VDS sodba Pdp 1604/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.01.2003solidarnostna pomoč - dokazovanje daljše bolezniDaljšo bolezen, ki je pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči, mora delavec izkazovati z zdravniškim potrdilom pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije.
VDS sodba Pdp 1607/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003odpravnina - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalcaDoločba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj dve leti.
VDS sodba Pdp 1615/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.07.2003regres - odpravnina - premalo izplačane plače - prisilna poravnava - stečajTerjatve delavca, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka (odpravnine), spadajo med stroške stečajnega postopka, in ne delijo usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to pomeni prednostno. Potrebno je ločiti terjatve, ki so stroški stečajnega postopka (to so odpravnine po noveli ZJSRS), od terjatev, ki se poplačajo "kot stroški" (to so priviligirane terjatve iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL - terjatve delavcev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka). Stroški se izločijo iz stečajne mase in šele iz preostalih sredstev, iz t.i. razdelitvene mase, se poplačajo upniki.Odpravnina, ki pripada delavcu v posledici prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca (prisilna poravnava ali stečaj) je posledica potrjene prisilne poravnave oz. začetka stečaja. Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na tovrstno terjatev in jo je delodajalec dolžan izplačati v polnem znesku, ne pa...
VDS sklep Pdp 1499/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2004razporeditev delavca - sindikalni zaupnik - soglasje sindikataGlavni namen določb o varstvu sindikalnih zaupnikov ni v zagotavljanju privilegijev, ki jih drugi delavci ob enakih pogojih niso deležni, ampak v tem, da se jih ne postavlja v manj ugoden položaj zaradi njihove sindikalne aktivnosti. Sindikalnega zaupnika je brez soglasja sindikata možno prerazporediti na drugo ustrezno delovno mesto, če to narekujejo potrebe delovnega procesa ali organizacije dela. Soglasje sindikata mora delodajalec pridobiti le v primeru, če delavca prerazporedi zaradi njegove sindikalne aktivnosti. Ker pa so v praksi pogosti primeri, da se sindikalnega zaupnika sicer formalno razporedi zaradi potrebe delovnega procesa in organizacije dela, dejansko pa zaradi njegove sindikalne aktivnosti, ima sindikat možnost sprožiti postopek pomirjanja, saj tako ravnanje delodajalca kaže na šikaniranje zaradi sindikalne dejavnosti
VDS sodba Pdp 1630/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2003suspenz - zakonitost izrečenega suspenza - odobritev sklepa o suspenzuSklep o suspenzu je nezakonit, ker ni bil dan v potrditev disciplinski komisiji v roku treh dni, kot je to določeno v 43. členu kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je enako določilu 69. člena ZTPDR.

Izberi vse|Izvozi izbrane