Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMzY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba in sklep Pdp 1689/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2004nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zahteva za plačilo odškodnine - zavrženje tožbe - odpoved delovnega razmerja - orenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - neizpolnjevanje pogojev po ZVrt - pomočnik ravnatelja vrtcaDelavec nikoli ne more sočasno zahtevati presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma po določbah ZDR odpovedi pogodbe o zaposlitvi in oškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Podlaga za navedeno odškodnino je namreč le pravnomočna odločba sodišča. Zato je bila tožba v tem delu preuranjena in bi jo moralo sodišče zavreči, skladno z določbo 274. člena ZPP. Če delavci nimajo ustrezne izobrazbe za pomočnika vzgojitelja po 2. odstavku 58. člena Zakona o vrtcih, je to lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Takšnim delavcem ne more ex lege prenehati pogodba o zaposlitvi.
VDS sklep Pdp 1996/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2004redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - postopek pred odpovedjo pogodbe - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - rok za redno odpoved - nastanek razlogov za redno odpovedIzostanek pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne postopkovne pomanjkljivosti, ki bi sama po sebi povzročila nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Le ustni pogovori med delavcem in delodajalcem o nepotrebnosti delavčevega dela še ne pomenijo, da je takrat že nastal razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi nastopi šele z ukinitvijo delovnega mesta.
VDS sodba Pdp 1461/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.07.2004odpoved delovnega razmerja - preklic odpovedi - reparacijski zahtevek - dolžnost zmanjševanja škode Oškodovanec je navkljub nezakonitem ravnanju nasprotne stranke dolžan sam poskrbeti, da je škoda čim manjša. Delavčev reparacijski zahtevek je utemeljen le od dneva prenehanja delovnega razmerja pa do dneva prejema poziva na delo s strani delodajalca.
VDS sklep Pdp 1825/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004izredna odpoved pogodbe o zaposlitviSodišče mora pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotoviti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR), ki so kot npr. nagib storilca, teža storjenega dejanja, odnos do dejanja in posledic, škoda in odnosi med pogodbenima strankama po storitvi dejanja, vendar pri tem ne gre za t.i. kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena prej veljavnega ZDR.
VDS sodba Pdp 1752/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2005poslovni delež - prevzem dela - procesna predpostavkaNakup poslovnega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oz. dela podjetja v smislu 73. člena ZDR (prevzem). Za prevzem bi šlo, če ne bi prišlo le do spremembe lastnika delodajalca, ampak bi tudi dejavnost (ali del dejavnosti) delodajalca tožnika prevzel nov lastnik. Le sprememba v lastništvu delodajalca ni sprememba delodajalca. Čeprav je tožena stranka postala lastnik tožnikovega delodajalca, s tem ni postala tožnikov delodajalec in je tožnik tudi po nakupu poslovnega deleža ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu, s katerim je sklenil PZ. Ker tožena stranka nikoli ni bila tožnikov delodajalec, je sodišče tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je od trenutka, ko je tožena stranka postala lastnik njegovega delodajalca, v delovnem razmerju pri toženi stranki, pravilno zavrnilo. Tudi če bi tožena stranka bila tožnikov delodajalec, delavec v sporu ne bi mogel uspeti, ker uveljavlja obstoj delovnega razmerja in ne gre za spor o prenehanju...
VDS sklep Pdp 1343/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2003izvršba na denarna sredstva delodajalca - začasna odredba v individualnih delovnih sporih - izvršljivost sklepa - nadomestilo plače - preračun bruto zneska v neto znesek nadomestila plačeKer so bili v sklepu o izdaji začasne odredbe, s katero je bil odrejen rubež denarnih sredstev delodajalca, navedeni bruto zneski nadomestila plače, to ni zadostovalo za izvršbo z rubežem denarnih sredstev, saj je sodišče naložilo neto izplačilo. Zato je tožnica predlagala izdajo sklepa, s katerim se odredi izvršitev pravnomočnega sklepa v neto zneskih, kar pa ne pomeni izdaje nove začasne odredbe, ampak le preračun bruto zneskov v neto zneske nadomestila plače.
VDSS sodba Pdp 1314/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2005plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodbaV primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnikov zakonito.
VDS sodba Pdp 1147/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.2004nadomestilo za prehrano - dietna prehrana delavcaDelodajalec ne sme delavcu, ki ima dieto, ukiniti nadomestila za dietno prehrano, ker je v obratu družbene prehrane uvedel varovalni "lahki obrok" ter ugotovil, da se delavec redno prehranjuje v obratu. Lahkega varovalnega obroka ni mogoče šteti za dietno prehrano, zato ni pomembno, ali delavec občasno ali stalno koristi usluge obrata tako, da si izbira živila, ki so zanj primerna.
VDS sodba Pdp 1153/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.07.2004regres za letni dopust - skrajšan delovni čas - pobot terjatevUstni dogovor, da delodajalec delavcu omogoči skrajšan delovni čas, v zameno pa se delavec odreče letnemu regresu, ne more biti podlaga za to, da delavec ne bi bil upravičen do regresa. Gre za navedbe delodajalca, ki predstavljajo neustrezen poskus uveljavitve pobotanja terjatve delavca in ugodnosti, ki naj bi jih delodajalec nudil delavcu v zvezi z delovnim časom. Ne gre za dve terjatvi, ki bi se sploh lahko pobotali.
VDS sodba Pdp 1177/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2004priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem - pilotZa priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, ni odločilno, ali je delavec razporejen za polni delovni čas na delovno mesto "pilot", temveč je pogoj, da opravlja delo poklicnega pilota (upravlja z letalom na način, da vzleta in pristaja) ter da ima najmanj 200 letov v letu.Kot eno leto se ne šteje koledarsko leto temveč ta pojem pomeni kontinuiranih 12 mesecev.
VDS sodba Pdp 1700/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.09.2004odpravnina - trajni presežek - delovnopravna kontinuiteta - prenehanje delovnega razmerja v stečaju - prodaja pravne osebe v stečajuDelovnopravna kontinuiteta je po določbah samega zakona s stečajem pretrgana. Zato ob prenehanju delovnega razmerja pri odmeri odpravnine po 36f. čl. ZDR ni mogoče upoštevati tudi delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pred letom 1992, ko ji je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Na kontinuiteto delovnega razmerja nima vpliva dejstvo, da je tožeča stranka po začetku stečaja sklenila delovno razmerje s stečajnim upraviteljem in tudi ne dejstvo, da je bila kasneje družba v stečaju, v kateri je tožeča stranka delala na podlagi pogodbe s stečajnim upraviteljem, prodana.
VDS sodba Pdp 1845/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2004dodatek za deljen delovni čas - dejansko deloZa izplačilo dodatka za deljen delovni čas je bistveno to, da delavec dela deljen delovni čas, ne glede na to, da takšnega delovnega časa delodajalec in delavec nista opredelila v pogodbi o zaposlitvi. Narava tožničinega dela je bila taka (molža krav), da se je delo opravljalo v deljenem delovnem času, zato je upravičena do dodatka.
VDSS sodba Pdp 1607/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.04.2004izhodiščna plača - osnovna plača - razlika v plačahPri plači gre za temeljno pravico delavca iz delovnega razmerja, ki mu jo delodajalec izplača za dogovorjeno in opravljeno delo. Delavec in delodajalec določita višino plače s pogodbo o zaposlitvi. Plača je bistvena sestavina pogodbe, ki se delavcu lahko izplača le v denarni in ne v materialni obliki oz. na drug nedenarni način. Za morebitno odtegovanje plače je potrebno delavčevo soglasje. Osnovna plača predstavlja višino prejemka, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi in se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate. Izhodiščna plača pa je najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, ki je v skladu s tarifnim razredom delovnega mesta, na katerem je razporejen delavec, določena v tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delodajalec lahko izplačuje delavcu nižjo plačo od izhodiščne, vendar samo pod pogoji in postopku, predpisanem v zakonu oz. kolektivni pogodbi.
VDS sodba Pdp 1740/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2004izvajanje dokazov - dokazni sklep - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - regres - zastaranjePredlagane dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. V nadaljnem teku pravde sodišče ni vezano na svoj prejšni dokazni sklep. Če sodišče izrecno ne zavrne dokaznega predloga oz. tega ne obrazloži, je lahko zaradi opustitve izvedbe dokazov dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ne gre pa za bistveno kršitev določb postopka v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP. Delavec lahko uveljavlja zahtevek za plačilo regresa za obdobje, ko je bil brez zaposlitve, šele potem, ko sodišče odloči, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo (enako kot reperacijski zahtevek za plačilo nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja). Zato začne zastaranje tega zahtevka teči šele z dnem, ko sodišče odloči, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje. 
VDS sklep Pdp 1429/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2003dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - fikcija umikaZaradi neplačila sodne takse za pritožbo oz. nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo se pritožba ne šteje za umaknjeno. Plačilo sodne takse za pritožbo oz. predložitev dokazila o plačilu te takse ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe - tako je tudi stališče VS RS v sklepu opr. št. II Ips 404/2002 z dne 14.11.2002.
VDS sodba Pdp 1074/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.04.2003ustavitev disciplinskega postopka - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela za več kot 5 dni - odobritev letnega dopustaTožena stranka s tem, ko je s sklepom ustavila disciplinski postopek in nato v isti zadevi izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 5. tč. 1. odstavka 100. čl. ZDR, ni dvakrat odločala o isti stvari, saj gre za dva ločena postopka pri čemer lahko delodajalec sam odloči oz. izbere, po katerem bo postopal. Disciplinski postopek ni bil izveden do konca, ampak je bil ustavljen zaradi umika zahteve, torej o sporni kršitvi v disciplinskem postopku ni bilo meritorno in pravnomočno odločeno. Za odločanje o neopravičenih izostankih po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR in za izvršitev te odločitve rok ni predpisan, zato je tožena stranka sklep o prenehanju delovnega razmerja na tej pravni podlagi lahko izdala oz. izvršila tudi s časovnim zamikom nekaj mesecev, ki še predstavlja razumen rok za takšno odločitev.
VDS sodba Pdp 1704/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.2003kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - uslužbenski certifikat Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone...
VDS sodba Pdp 1333/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.06.2004prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravninaDelavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
VDS sodba Pdp 1553/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.04.2004delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plačeDelavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
VDS sodba in sklep Pdp 108/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastiteljaZgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati...

Izberi vse|Izvozi izbrane