<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDS sklep Pdp 1301/2004
ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1301.2004

Evidenčna številka:VDS03177
Datum odločbe:15.04.2005
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved - pogodba o zaposlitvi - razporeditev na drugo delo - ustreznost drugega dela - invalid

Jedro

Delodajalec je dolžan delavcu invalidu zagotoviti ustrezno delo.

Če delodajalec po zaključku bolniškega staleža delavcu - invalidu

ne zagotovi ustreznega dela, delavčeva odsotnost z dela ni

neupravičena.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17.2.2004 neveljavna; tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in jo razporediti po pogodbi o zaposlitvi z dne 28.3.1996 in ji za čas po 18.2.2004 do poziva nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, skupaj s plačo, kot da bi delala, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 108.605,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2004 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo odločilna dejstva o obstoju pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur. l. RS št. 42/2002). Zaključek sodišča, da tožnica ni vedela, da ji za 26., 27. in 28.1.2004 ni bil odobren bolniški stalež in ji zato ni mogoče očitati neupravičenih izostankov, ne izhaja iz izvedenih dokazov. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da je tožnica že 21.1.2004 vedela, da ji je bolniški stalež osebna zdravnica zaključila s 23.1.2004. Sodišče je obšlo izpoved odločilne priče v tem postopku zdravnice L. Š., ki je kot priča jasno izpovedala, da je tožnici že 21.1.2004 povedala, da ji bo stalež s 23.1.2004 zaključila. Tožnica se z njeno odločitvijo ni strinjala, zato jo je napotila na imenovanega zdravnika, ki presoja odločitev izbranega zdravnika. Sodišče je napačno zaključilo, da je presojo zahtevala sama osebna zdravnica, saj 2. odstavek 234. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja določa, da lahko pacient vloži zahtevo za presojo pri osebnem zdravniku. Navaja, da je tožnica vedela, da po 23.1.2004 ni več v bolniškem staležu, pa kljub temu ni prišla na delo. Na delo ni prišla tudi potem, ko je prejela sklep imenovanega zdravnika. Zapisi v zdravstvenem kartonu tudi niso imeli vpliva na vedenje tožnice o trajanju bolniškega staleža. Ob ugotovitvi sodišča, da je tožnica neupravičeno izostala dva dni, je sodišče presojalo tudi pogoj, ki mora biti izpolnjen za izredno odpoved. Meni, da zaradi kršitve pogodbenih obveznosti nima interesa za nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico, saj je odnos med strankama tako porušen, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Iz ravnanja tožnice v času kršitve pa tudi ne izhaja njen interes za ohranitev delovnega razmerja. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je neupravičeno izostala z dela v času od 26.1.2004 do vključno 30.1.2004. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnici ni mogoče očitati, da je pred 28.1.2004, ko je prejela bolniški list, vedela, da po 23.1.2004 nima več bolniškega staleža, po 28.1.2004 pa je to vedela, zato ji je to kršitev mogoče očitati. Presodilo je, da ravnanje tožnice in odsotnost v času od 29.1.2004 do 30.1.2004 ni mogoče oceniti kot resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevajoč dejstvo, da je bila tožnica predhodno v dolgotrajnem bolniškem staležu, zato njena odsotnost v spornih dveh dneh ni huje motila delovnega procesa. Zato je tožbenemu zahtevku ugodilo. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR/2002 delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za izredno odpoved delovnega razmerja morata biti izpolnjena oba pogoja, kot jih opredeljuje 1. odstavek 110. člena ZDR. Po določbi 31. člena ZDR/2002 je obveznost delavca, da vestno opravlja delo na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Neupravičeno izostajanje z dela pomeni kršitev določb pogodbe o zaposlitvi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnici bolniški stalež priznan le za čas od 5.1.2004 do 23.1.2004, ni pa ji bil priznan od 26.1.2004 do 30.1.2004. Tožnica se ni strinjala z mnenjem osebne zdravnice, da se ji bolniški stalež zaključi s 23.1.2004, zato je zahtevala presojo s strani imenovanega zdravnika. O odločitvi imenovanega zdravnika je bila seznanjena 28.1.2004, navedenega dne ji je osebna zdravnica izdala tudi potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela za čas od 5.1.2004 do 23.1.2004. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožnica ni vedela, da po 23.1.2004 ni več v bolniškem staležu. Osebna zdravnica ji 21.1.2004, ko je bila tožnica pri njej, bolniškega staleža ni zaključila, ker očitno tudi sama ni bila prepričana (pred odločitvijo imenovanega zdravnika), ali je tožnica po 23.1.2004 že zmožna za delo. Po prejemu odločitve imenovanega zdravnika je tožnica vedela, da po 23.1.2004 ni več upravičena do bolniškega staleža, zato sodišče prve stopnje zaključuje, da ji je mogoče očitati neupravičeni izostanek le za čas od 29.1.2004 do 30.1.2004. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje obšlo izpoved priče - osebne zdravnice L. Š.. Sodišče prve stopnje je ravnanje priče L. Š., ko je tožnica zahtevala presojo priznanja bolniškega staleža po 23.1.2004 ocenilo, da je presojo zahtevala zdravnica sama in ne tožnica, očitno iz razloga, da še sama ni bila prepričana, ali je tožnica po 23.1.2004 sposobna za delo ali ne. Zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, ne izhaja iz izvedenih dokazov. 234. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravila) določa, da v primeru, če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Tožnica se ni strinjala, da se ji bolniški stalež zaključi s 23.1.2004, zato jo je osebna zdravnica napotila na imenovanega zdravnika, ki je odločil, da stalež od 26.1.2004 do 30.1.2004 ni utemeljen. Priča L.Š. je tožnici jasno povedala, da ji bo stalež zaključen s 23.1.2004, potrdila o opravičeni odsotnosti pa ji je izdala po prejemu mnenja imenovanega zdravnika. Iz izvedenega dokaznega postopka je razvidno, da je bila tožnica v dolgotrajnem bolniškem staležu (od novembra 2002 dalje - osemurni ali štiriurni bolniški stalež), v mesecu decembru 2003 pa ji je bil bolniški stalež prekinjen zaradi kolektivnega dopusta pri toženi stranki in koriščenja letnega dopusta. Zato ji je bil s 5.1.2004 na novo odprt bolniški stalež. Navedena ugotovitev pa ni edina, ki je pomembna za pravilno odločitev v tej zadevi. Tožnici je bila namreč s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 1872/99 z dne 23.9.2003 priznana II. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, zato ima pravico do razporeditve in zaposlitve na drugem ustreznem psihofizičnem nezahtevnem delu.... Sodba je postala pravnomočna 3.12.2003, po pravnomočnosti pa mora delodajalec delavca - invalida razporediti oziroma mu izdati pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnica še ni podpisala nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delu, v skladu s priznano invalidnostjo II. kategorije. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pravno pomembno, ali je že bila realizirana sodba opr. št. Ps 1872/99, napačen. Delodajalec je dolžan odločiti o uresničevanju pravice invalida do zaposlitve na drugem ustreznem delu. Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu - invalidu drugega ustreznega dela, ni mogoče govoriti o njegovi obveznosti, da tako delo opravlja oziroma o njegovi odgovornosti, če ga ne. Če mu po zaključku bolniškega staleža ni zagotovljena vrnitev na ustrezno delo, njegova odsotnost tudi po zaključku bolniškega staleža ni neupravičena. Enako je revizijsko sodišče razlagalo obveznosti delodajalca in položaj delavca invalida po izdaji invalidske odločbe tudi v sodbah opr. št. VIII Ips 86/2002 in opr. št. VIII Ips 49/97 z dne 9.9.1997. Sodišče prve stopnje dokazov v zvezi z ustrezno zaposlitvijo tožnice po ugotovljeni invalidnosti ni izvedlo, ker je menilo, da ugotovitev navedenega dejstva ni relevantna za odločitev v tej sporni zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v tem individualnem delovnem sporu še ni popolno ugotovljeno, zato ni mogoče presoditi ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri ter nato znova odločiti o tožbenem zahtevku. Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrniloo sodišču prve stopnje v novo sojenje.  


Zveza:

ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zNTE3NA==