Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4901cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMzQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1016/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013odpravnina - upokojitev - neizkoriščen letni dopust - odškodnina - poslovodna oseba - ničnostV obdobju, ko je bil tožnik direktor tožene stranke, se je neizrabljeni letni dopust tožnika samodejno prenašal iz leta v leto, čeprav bi moral tožnik letni dopust predhodnega leta, na podlagi drugega odstavka 163. člena ZDR, izrabiti najkasneje do 30. junija v tekočem letu. Tožena stranka (oziroma njen nadzorni svet) tožniku ni onemogočala izrabe letnega dopusta. Tožnik je bil tisti, ki je kot direktor odločal o dopustu drugih delavcev in ki je bil po svoji funkciji dolžan delo organizirati tako, da je omogočil izrabo letnega dopusta sebi in drugim. Če tega ni storil, toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja oziroma odškodninske odgovornosti za škodo, ki je tožniku nastala, ker ni mogel izrabiti letnega dopusta. Delavec in delodajalec lahko ob prenehanju delovnega razmerja skleneta dogovor o plačilu odškodnine zaradi neizrabe letnega dopusta (166. člen ZDR) le v primeru, če delavec dopusta ni mogel izrabiti iz objektivnih razlogov. Tožnik neupravičeno...
VDSS sklep Pdp 1071/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013sodne takse - oprostitev plačilaTožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo. Po določbi 3. odstavka 12. člena ZST-1 se s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene...
VDSS sodba Pdp 1092/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2013letni dopust - odškodnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodninaDelavcu nadomestilo v zvezi z nezmožnostjo izrabe letnega dopusta pripada le v primeru prenehanja delovnega razmerja (in če delodajalec delavcu izrabe letnega dopusta ne omogoči do prenehanja delovnega razmerja). Ker tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, mu tako nadomestilo ne pripada. Tožniku prav tako ne pripada odškodnina za neizrabljen letni dopust. V spornem času ni zahteval izrabe dopusta, kar je bistven predpogoj za odločanje o tem, ali mu je tožena stranka kot delodajalec onemogočila izrabo letnega dopusta in ali mu zato dolguje odškodnino za neizkoriščen letni dopust. Zato tožena stranka ni prišla v situacijo, ko bi z (neutemeljeno) zavrnitvijo njegove zahteve lahko ravnala protipravno. Posledično tožnikov zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 1098/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.12.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - ponarejanje listin - policist - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - jubilejna nagradaTožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je med opravljanjem službe (pomočnika komandirja na PP) po razporedu dela na PP opravljal poučevanje kandidatov za pridobitev vozniških dovoljenj za avtošolo. V očitanem ravnanju so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. V prvem odstavku 211. člena KZ-1 je določeno, da se kaznuje z zaporom do treh let, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Očitano ravnanje tožnika, ki je lažno prikazoval, kot da je v službi, čeprav je takrat dejansko opravljal delo za avtošolo, utemeljuje sklepanje o goljufivem namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi, torej plačila za delo, ki ga tožnik dejansko ni opravil, pri čemer je...
VDSS sklep Pdp 1105/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013začasna odredba - – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - upraviteljica - vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavarovanje nedenarne terjatve - odsotnost delavca - obveščanje delodajalcaTožbeni zahtevek tožnika (v osebnem stečaju) se v tem individualnem delovnem sporu nanaša tudi na obračun ter izplačilo nadomestila plače in drugih prejemkov, ki na podlagi 1. točke čl. 389/1 ZPFPPIPP spadajo v stečajno maso. Ker je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka neposredna odvisna od odločitve o zakonitosti in pravni pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v kolikor tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bila vložena ali bi bila vložena po izteku roka iz čl. 200/3 ZDR-1, bi tožnik izgubil možnost zahtevati meritorno odločitev o ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa tudi možnost zahtevati, da bi bilo njegovemu denarnemu delu tožbenega zahtevka ugodeno), je stečajna upraviteljica lahko vložila predmetno tožbo, s katero uveljavlja tožnik od tožene stranke tudi denarne zahtevke.Tožena stranke je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji čl....
VDSS sklep Pdp 1107/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2013zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - sodne počitniceSodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013, je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo oddala na pošto priporočeno šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je potrebno pritožbo zavreči kot prepozno (1. odstavek 343. člena ZPP).
VDSS sklep Pdp 1212/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.12.2013začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanjaIz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ZOFVI, zato v tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana. Tudi morebitna ustavitev preiskave v kazenskem postopku in tudi, če bo kazensko sodišče v kratkem sprejelo sklep o ustavitvi preiskave, še ne pomeni, da tožena stranka s tem ne bo imela več pravne podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. in 2. alinee 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj sodišče glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na kazensko oprostilno sodbo, temveč ga obvezuje le kazenska obsodilna sodba.
VDSS sodba in sklep Pdp 1227/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014obveznost plačila - plača - obstoj delovnega razmerja - vmesna sodba - temelj - višina - regres za letni dopustPri odločitvi o plači gre za obdobje, ki ni zajeto v pravnomočni odločitvi, pravnomočna je bila le odločitev po temelju, ne pa po višini, tako da gre v tem delu odločitve za vmesno sodbo. Pri višini plače je sodišče pravilno upoštevalo primerjalno delavko, ki je delala na primerljivem delovnem mestu natakarice in upoštevalo izplačilo plač za vtoževano obdobje, pri čemer je potrebno poudariti, da bi tudi tožnica predvidoma opravljala podobno ali enako delo, v rednem delovnem času, izmenskem delu, praznikih in podobno. Tožnici regres za letni dopust pripada, saj je bila pri toženi stranki zaposlena glede na pravnomočno odločitev sodišča, pri čemer pa tudi tožbeni zahtevek ni bil zastaran, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kot to določa 206. člen ZDR.
VDSS sklep Pdp 1219/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.02.2014zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor toženi strankiTožba v konkretni zadevi, na podlagi katere je sodišče izdalo zamudno sodbo, ni bila pravilno vročena toženi stranki, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
VDSS sodba Pdp 1200/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.02.2014odpravnina - osnova za izračunZDR v prvem odstavku 109. člena določa dve alternativni možnosti za določitev osnove za izračun odpravnine – povprečno mesečno plačo, ki jo je delavec prejel, ali povprečno mesečno plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. V citirani določbi ni podlage za stališče tožeče stranke, da je za izračun osnove za odpravnino treba upoštevati plačo za zadnje tri mesece, ko je delo dejansko opravljala. Tožena stranka je tako pri izračunu odpravnine, do katere je tožnik upravičen, ker mu je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pravilno upoštevala zadnje tri izplačane plače pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav tožeča stranka v tem obdobju po odpoklicu z dela v tujini dela ni opravljala, izplačana plača oziroma nadomestilo plače pa je bilo enako plači, ki bi jo prejemala, če bi delala (v Sloveniji).
VDSS sklep Pdp 1181/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014zavržena tožba - litispendencaMed strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane...
VDSS sodba Pdp 1131/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.2014dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujiniTožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi...
VDSS sodba Pdp 1137/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.02.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - reintegracija - zdravstveno stanje - razlog invalidnostiDelodajalec mora pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost na podlagi določb ZVZD-1, vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, to je delo na višini, ki so sicer izkazane v dveh zaporednih zdravniških potrdilih, ki ju je izdal zdravnik specialist medicine dela, ne morejo predstavljati odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji drugega odstavka 88. člena ZDR v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku,...
VDSS sodba Pdp 1138/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2014ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravni interesTožnik je vložil tožbo, ker mu je tožena stranka zaključila delovno razmerje in ga odjavila iz zavarovanja, zato je interes tožnika za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi podan.Tožena stranka je tožniku ustno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker ni bila podana v pisni obliki (86. člen ZDR). Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja do zaposlitve pri drugem delodajalcu utemeljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 1141/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014zavrženje tožbe - poprava tožbe - zamuda roka - sodna razveza - odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitviTožnik je nepopolno tožbo popravil po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče. Zahtevek za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi trajalo neprekinjeno do takrat, ko je bil delodajalec izbrisan iz registra, in da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas vtoževano obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu za to obdobje plača nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila, je tako prvič opredeljeno postavil šele v popravi tožbe. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Glede na to, da je bila zavržena tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Odškodnino po 118. členu ZDR je namreč možno dosoditi le v primeru,...
VDSS sodba Pdp 1151/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornostDo poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu. Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene...
VDSS sklep Pdp 1155/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačilaPrvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
VDSS sodba in sklep Pdp 1161/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2014solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski članStaršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
VDSS sodba Pdp 1162/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovediTožnica je toženi stranki dojenje prvič omenila šele ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potrdila o tem toženi stranki ni predložila, čeprav ga je direktor tožene stranke zahteval. Potrdilo je priložila šele tožbi. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi, tožnica ne more uveljavljati varstva pred odpovedjo na podlagi zdravniškega potrdila, predloženega šele v sodnem postopku. Zato tožnica ni upravičena do varstva pred odpovedjo kot doječa mati skladno s 115. členom ZDR.Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ne obstaja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to...
VDSS sklep Pdp 1167/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačilaPrvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.

Izberi vse|Izvozi izbrane