Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4767cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMjg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 1141/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014zavrženje tožbe - poprava tožbe - zamuda roka - sodna razveza - odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitviTožnik je nepopolno tožbo popravil po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče. Zahtevek za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi trajalo neprekinjeno do takrat, ko je bil delodajalec izbrisan iz registra, in da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas vtoževano obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu za to obdobje plača nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila, je tako prvič opredeljeno postavil šele v popravi tožbe. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Glede na to, da je bila zavržena tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Odškodnino po 118. členu ZDR je namreč možno dosoditi le v primeru,...
VDSS sodba Pdp 1151/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornostDo poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu. Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene...
VDSS sklep Pdp 1155/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačilaPrvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
VDSS sodba in sklep Pdp 1161/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2014solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski članStaršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
VDSS sodba Pdp 1162/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovediTožnica je toženi stranki dojenje prvič omenila šele ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potrdila o tem toženi stranki ni predložila, čeprav ga je direktor tožene stranke zahteval. Potrdilo je priložila šele tožbi. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi, tožnica ne more uveljavljati varstva pred odpovedjo na podlagi zdravniškega potrdila, predloženega šele v sodnem postopku. Zato tožnica ni upravičena do varstva pred odpovedjo kot doječa mati skladno s 115. členom ZDR.Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ne obstaja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to...
VDSS sklep Pdp 1167/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačilaPrvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
VDSS sodba Pdp 1174/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra - javni uslužbenci - plačilo za delo - obveznost plačilaDelavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja vsa dela določenega delovnega mesta (torej delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi). Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (zdravstveni tehnik informator) in ni opravljala vseh del, ki so spadala v opis del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače iz naslova dejansko opravljenega dela na zahtevnejšem delovnem mestu ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 1176/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.03.2014dodatek k plači - plačilo za delo - pilot - javni uslužbenci - sodba na podlagi pripoznaveTožnik ni upravičen do izplačila dodatka od osnovne plače v višini 20 % za mesec september, saj iz izreka sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da se spremeni odločba tožene stranke tako, da se dodatek 20 % tožniku prizna od oktobra dalje. Zoper navedeno odločitev tožnik ni vložil pritožbe, tako da je odločitev, kot izhaja iz predložene dokumentacije, postala pravnomočna in izvršljiva.
VDSS sklep Pdp 1177/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2014imenovanje v naziv - javni uslužbenci - napredovanje - uvrstitev v plačni razred - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - litispendencaTožnica je s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi, o kateri že teče pravda. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v drugi zadevi tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je bilo potrebno v tem sporu tožničino tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
VDSS sodba Pdp 1180/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mestaTožena stranka je dokazala, da je ukinila delovno mesto vodja kampa in da je dela tega delovnega mesta razporedila na druge zaposlene. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke na delovnem mestu „vodja kampa“, pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka navedenega delovnega mesta nima več sistemiziranega, prav tako tožena stranka ni zaposlila novega delavca, ki bi to delo opravljal. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1185/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014odstop terjatve iz delovnega razmerja - plačilo odškodnine - cesija - stvarna pristojnost delovnega sodišča - odškodninska odgovornost delavca - inventurni mankoTožnica je postala aktivno legitimirana za tožbo na podlagi obeh pogodb o odstopu terjatev, katerih predmet je bil bremepis v vtoževani višini. Toženčev delodajalec je zoper njega sprožil delovni spor, vendar je tožbo umaknil, zato je na podlagi 4. odstavka 188. člena ZPP tožeča stranka tožbo lahko ponovno vložila. Ker je tožeča stranka (cesionar) pravna naslednica cendenta (glede na preneseno terjatev), je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po tč. b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.Toženec kot poslovodja je ravnal hudo malomarno, ker ob nastopu dela, kljub temu da mu je direktor predlagal, da naj s pomočjo sodelavcev preveri stanje zalog in osnovnih sredstev, tega ni storil. Napak, ki naj bi jih ugotovil, ni evidentiral in nanje tudi ni opozoril delodajalca. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca za ugotovljeni inventurni manko.
VDSS sodba Pdp 1192/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitveTožena stranka je zaradi upadanja prodaje hotelskih storitev ter racionalizacije dela sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje za enega izvrševalca. Zmanjšanje števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje je samo po sebi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, ki je bil zaposlen na takem delovnem mestu. Za obstoj takšnega razloga niti ni potrebno, da organizacijska enota že posluje z izgubo. Zadošča že odločitev delodajalca, da spremeni organizacijo dela. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da je tožena stranka dela in naloge tožnika prenesla na ostale zaposlene, zaradi česar je delo tožnika, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi dejansko prenehalo, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik...
VDSS sodba Pdp 1196/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014sklep o imenovanju ravnatelja - javni zavod - osnovna šola - župan - postopek za imenovanje ravnatelja - preprečevanje korupcije - prepoved članstva in dejavnostiPostopek za razpis in imenovanje ravnatelja tožene stranke (osnovne šole) se je končal s sklepom sveta o imenovanju določene kandidatke za ravnateljico tožene stranke. Postopek je bil kršen, ker je oseba, pri kateri je bilo zaradi članstva in kandidature podano nasprotje interesov, kot članica sveta sodelovala na seji sveta, ko so se odpirale vloge kandidatov, kot tudi na seji, na kateri se je odločalo o izbiri kandidatov, izločila se je samo iz postopka glasovanja o izbiri. V času izvedbe postopka izbire in imenovanja je bil član sveta tudi podžupan. Ob upoštevanju 27. člena ZIntPK podžupan občine, ki je ustanoviteljica tožene stranke, ne sme biti član sveta zavoda, ki je eden izmed organov zavoda. Svet zavoda je bil torej nepravilno sestavljen, ta kršitev pa je bistveno vplivala na odločitev o izbiri.
VDSS sodba Pdp 1197/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznostiTožnik (varnostnik) enkrat v sporni noči ni peljal mimo radarjev, čeprav je bil to dolžan storiti, isto noč je naredil dva 20-minutna postanka, prav tako v tej noči ni sproti izpolnjeval poročila o svojem delu. Te kršitve pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerje predstavljajo utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
VDSS sodba Pdp 1199/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogTožena stranka je v spornem obdobju slabše poslovala. Direktor tožene stranke je prepričljivo izpovedal, da je bil glede na zmanjšanje obsega poslovanja družbe prisiljen ukrepati ter se odločiti za zmanjšanje števila zaposlenih na nekaterih oddelkih, obstoječa dela pa prerazporediti med ostale zaposlene. Zato je prenehalo delovno razmerje nekaterim prodajalcem, vključno s tožnikom. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kot tudi, da tožniku ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela pri toženi stranki. Potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov na strani delodajalca prenehala, kar je na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VDSS sodba Pdp 1010/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.04.2014napredovanje v višji plačni razred - policist - javni uslužbenci - uvedba novega plačnega sistema - prevedba - plačilo razlike plačeTožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist vodja izmene I in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji z dne 13. 11. 2008. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
VDSS sodba Pdp 1011/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2013odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - plačilo razlike plače - izgubljeni dobiček - obseg povrnitve premoženjske škodeČe se tožnik (vojak) ne bi poškodoval v delovni nesreči na usposabljanju, bi glede na normalen tek stvari odšel na misijo v tujino. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za izgubljeni dobiček v višini razlike v (bruto) plači utemeljen (168. člen OZ).
VDSS sodba Pdp 1026/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.02.2014povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z delaJavni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do delovnega mesta tožeče stranke več kot dva kilometra, je tožeča stranka upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
VDSS sodba Pdp 1028/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2014plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - napredovanja - upoštevanje napredovanj - premestitev - javni uslužbenecTožniku (javnemu uslužbencu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu) se pri izplačevanju plačila po dejanskem delu ne morejo priznati tudi dosežena štiri napredovanja. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, namreč v 6. členu izrecno določa, da zaposleni, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne morejo napredovati. Tožnik nima izobrazbe za delovno mesto vzdrževalec-tehnik V, zato na tem delovnem mestu ne bi mogel napredovati niti v primeru, če bi imel za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 1030/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopustKer je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.

Izberi vse|Izvozi izbrane