Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMjY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 1070/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.04.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - vrnitev nazaj na delo - sodna razvezaPresoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski...
VDSS sodba Pdp 1095/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.2014plača - povračilo stroškov za prehrano - ustni dogovor - dokazna ocena - obveznost plačila - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - kolektivna pogodbaMed tožečo in toženo stranko je bil sklenjen dogovor v višini plačila iz naslova povračila stroškov za prehrano. Veljavnega ustnega dogovora s tožnico toženec ne bi smel enostransko spremeniti, zato je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen. Tožnica je z delodajalcem sklenila dogovor o izplačilu kilometrine po 0,18 EUR za vsak kilometer. Glede na ustni dogovor in ob upoštevanju dejstva, da zaradi slabih avtobusnih povezav na sporni relaciji, ki tožnici niso omogočale pravočasnega prihoda na delo in odhoda z dela, je tožničin zahtevek za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela utemeljen, saj tudi 3. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo določa, da je v primeru, če javni prevoz ni organiziran oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,15 EUR, oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o višini povračil stroškov...
VDSS sklep Pdp 1115/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2014odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitevV zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi VDSS uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev za delovno mesto, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje (ali višje) strokovne izobrazbe.V primeru, ko je delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katero je bila alternativno določena več stopenj nižja strokovna izobrazba (poleg stopnje strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi), je potrebno pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določeno za ponujeno zaposlitev, s stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve...
VDSS sklep Pdp 1187/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.04.2014efektivni delovni čas - - mobilni delavci šoferji - delovni časSodišče prve stopnje je glede vprašanja delovnega časa upoštevalo le izvedensko mnenje, ki pa je nejasno glede vprašanja, katere predpise in evidence je izvedenec uporabil pri svojem izračunu. Ker gre pri mobilnih delavcih šoferjih za specifično delo in ker delavci ne opravljajo dela v prostorih delodajalca, pod njegovim nadzorom, ampak gre lahko za več dnevno odsotnost, kjer morajo vozniki sami na tahografu evidentirati trajanje posameznih opravil, ki se štejejo v delovni čas, je za mobilne delavce sprejeta specialna zakonodaja, ki natančno določa, kaj se všteva v delovni čas. Iz izvedenskega mnenja in izpovedi izvedenca izhaja, da pri izračunu ni upošteval časa za nakladanje in razkladanje, da ni upošteval evidence potnih nalogov tožene stranke in tožnika ter da je ugotovil, da je tožena stranka tožniku pri obračunavanju plače prilagajala urno postavko, tako da je tožnik vsak mesec prejel približno enako izplačilo plače. Izvedenec tako ni upošteval Zakona...
VDSS sodba in sklep Pdp 1190/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.07.2014odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škodaTožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, zastarana zaradi...
VDSS sklep Pdp 1201/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.07.2014obnova postopka - predlog - nova dejstva - novi dokazi - rok za vložitev predlogaPredlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Zato bi morala tožena stranka predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dne od takrat, ko je izvedela za nova dejstva (okoliščino, da se je tožnica upokojila) in ne šele takrat, ko je tožena stranka nove dokaze pridobila. Glede na to, da se je tožena stranka sklicevala, da je izvedela za upokojitev tožnice ob izvrševanju pravnomočne sodbe sodišča in glede na to, kdaj je po trditvah tožnice tožena stranka izvršila pravnomočno sodbo, bi tožena stranka morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino in ne šele v 30 dneh, od takrat, ko je pridobila ustrezne odločbe ZPIZ. Zakon namreč govori o tem, kdaj je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa kdaj jih je dobila.
VDSS sodba Pdp 1203/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodoTožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo. Tožnik je bil delovodja...
VDSS sklep Pdp 1206/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.06.2014ocena delovne uspešnosti - javni uslužbenci - primarni - podredni tožbeni zahtevek - kumulacija zahtevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - dokazovanje - ocenjevanje uspešnosti diplomatovZahtevka, ki ju je tožnik postavil kot primarnega in podrednega, sta v pretežnem delu povsem identična. V okviru obeh tožbenih zahtevkov tožnik zahteva, da se ocena delovne uspešnosti tožeče stranke kot diplomata za sporno obdobje in sklep ministrstva v celoti razveljavita, s tem da je v podrednem zahtevku še pristavek, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje pred spremenjeno komisijo za preizkus ocene. V delu, kjer sta oba zahtevka identična, ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, zato bo moralo v nadaljevanju sodišče prve stopnje šteti, da do takšne kumulacije ni prišlo, saj je dejansko celoten primarni tožbeni zahtevek vsebovan v podrednem tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo tožnikove dokazne predloge le z obrazložitvijo, da so nepotrebni, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke člena 339/2 ZPP. Na podlagi člena 287/2 ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza,...
VDSS sodba in sklep Pdp 1118/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2014plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - netoIzračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno...
VDSS sodba Pdp 1169/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2014prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - ustna izredna odpoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - sodna razvezaTožnik je bil, na podlagi komuniciranja med tožnikovim pooblaščencem in pooblaščencem tožene stranke, lahko prepričan, da ga tožena stranka še vedno šteje za svojega delavca oziroma, da šteje, da je pri njej v delovnem razmerju. Tožnik je za to, da mu je tožena stranka dejansko zaključila delovno razmerje, izvedel šele s sprejemom obvestila ZZZS o neurejenosti obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Zato tožniku ni možno očitati, da je tožbo vložil prepozno, saj jo je vložil pred iztekom 30-dnevnega roka, odkar je izvedel, da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki (3. odstavek 204. člena ZDR). Tožniku bi pogodba o zaposlitvi v skladu s 75. členom ZDR lahko zakonito prenehala veljati le na enega od v zakonu predpisanih načinov. Med temi načini ni ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je po zatrjevanju tožene stranke način, na katerega je prenehala tožnikova pogodba o zaposlitvi. Zato sta tožnikova pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje...
VDSS sklep Pdp 1208/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - izvedenec - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedencaOdločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti je oprta na izvedensko mnenje o obstoju tega odpovednega razloga, zato je bistvenega pomena, ali je bila tožnikova zahteva za izločitev izvedenca utemeljena. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi zaradi napačnega stališča, da je bila zahteva podana prepozno, ni opredelilo do uveljavljanih izločitvenih razlogov. Navedlo je le, da bi s postavitvijo drugega izvedenca prišlo do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Sodišče z argumentom ekonomičnosti ne more opravičiti pomanjkljivosti sodbe. Sodišče prve stopnje bi zahtevo za izločitev moralo presojati tudi vsebinsko.
VDSS sodba Pdp 1157/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnikDogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
VDSS sodba Pdp 1204/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.03.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestuDelavke so se tožnice (vodje poslovalnice) bale. Ker so kršile obveznost evidentiranja na evidenčni uri, so morale peti. Tožnica je imela pravico, da preverja, ali so delavke seznanjene o doseganju plana, vendar je način, ki se ga je posluževala tožnica (ko je to preverjala po končanem delu v garderobah, ko so se delavke preoblačile) povsem neprimeren in šikanozen. Tožnica kot nadrejena delavka (vodja poslovalnice), je vodje oddelkov različno obravnavala. V njihovi odsotnosti je spremenila postavitev izdelkov. Kot predpostavljena podrejenemu ni odobrila izrabe dopusta. Opisano ravnanje tožnice ima znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1. Za šikaniranje na delovnem mestu se šteje ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem in posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitve človekovih pravic. Tožnica je s svojimi ravnanji kršila obveznosti iz delovnega razmerja....
VDSS sodba Pdp 1205/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja delaTožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna...
VDSS Sodba X Pdp 104/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.03.2013dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med...
VDSS sodba Pdp 1004/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.11.2013sprememba delodajalca - delovnopravna kontiniuteta - trajen prenos dejavnosti - začasen prenos dejavnostiV konkretnem primeru pri prenosu dejavnosti čiščenja ni šlo za začasen prenos od delodajalca prenosnika (to je druge tožene stranke) na delodajalca prevzemnika (to je prvo toženo stranko) v smislu določbe 6. odstavka 73. člena ZDR, temveč za trajen prenos v smislu določbe 1. odstavka 73. člena ZDR. Zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje pri prvo toženi stranki, saj za prenehanje ni bilo podlage v nobeni od določb ZDR, zlasti pa ne v določbi 6. odstavka 73. člena ZDR, na katerega se je sklicevala prva tožena stranka. Zato je utemeljen tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje pri prvi toženi stranki in da ji še vedno traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter ji za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovne reintegracije v delovno razmerje obračunati bruto plače, odvesti pripadajoče davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
VDSS sklep Pdp 1040/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2013umik tožbe - ustavitev postopka - pravdni stroškiKer je tožnica umaknila tožbo in ta umik ni bil posledica izpolnitve zahtevka, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Posebne okoliščine primera (smrt nadrejene delavke) ne narekujejo odstopa od načela povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe iz 158. člena ZPP.
VDSS sklep Pdp 1041/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za deloIz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev...
VDSS sodba Pdp 1049/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mestaTožena stranka je ukinila oddelek registra vlagateljev in oddelek spreminjanja naložb, zaradi česar je prenehala potreba po tožničinem delu na delovnem mestu vodja oddelka registra vlagateljev, kar je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 1067/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnineTožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu „poslovodja prodajalne“. Pred odprtjem trgovine je prevzel blago, ki ga je dostavil prevoznik tožene stranke. Tožnika je pred vhodom v trgovino čakal voziček, na katerem so bili naloženi zaboji blaga. Zaboji so bili naloženi v višini preko 2 metrov. Ko je tožnik prijel najvišji zaboj, da bi voziček razložil, mu je zaradi velike teže spodvilo roko. Ker zaboja ni mogel kontrolirano dvigniti in odložiti, se je cela vrsta zabojev nagnila ter mu stisnila levo roko. Protipravno ravnanje tožene stranke kot element odškodninskega delikta je podano, ker je višina zabojev dosegala najmanj dva metra. Višina zabojev je namreč znatno presegala tožnikovo višino (1,82 m), kar pomeni, da je bilo blago na dostavni voziček naloženo v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, zato tožnik ni mogel varno razložiti zabojev. Višina 2 metra ni obvladljiva višina, v kolikor se upošteva, da je moral tožnik s...

Izberi vse|Izvozi izbrane