Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 99/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.04.2014mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalcaDejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
VDS sklep Pdp 654/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.1999sodna taksaOdločba sodišča o odmeri sodne takse po 27. členu Zakona o sodnih taksah ni sklep o stroških postopka po 3. odstavku Tarifne številke 2 Taksne tarife, zato se za tak sklep ne plača takse. 
VDS sklep Pdp 1222/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2000disciplinski postopek - kvalifikatorne okoliščine - ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin v individualnem delovnem sporu - dokazno bremeV skladu z 8. in 9. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92), je možno tudi v individualnem delovnem sporu pred sodiščem ugotavljati kvalifikatorne okoliščine, ne glede na to, da te okoliščine spadajo v dejansko podlago ugotavljanja resnih razlogov po določbi 4. člena konvencije. Kvalifikatorne okoliščine mora dokazati delodajalec. 
VDS Sodba Pdp 317/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.08.2000razporeditev - delovno mestoPomanjkanje medsebojnega zaupanja med direktorjem in tožnico, kar je bistveno vplivalo tudi na uspešnost dela službe, ki jo je vodila tožnica, ter želja direktorja na novo organizirati svojo vodstveno ekipo, predstavlja zakonit razlog za razporeditev delavke na drugo delovno mesto, v skladu z določbo 17. člena ZTPDR. 
VDS sklep Pdp 256/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.1999začasna odredba - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - denarna terjatevZačasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanje, ki pomeni že delno izpolnitev tožbenega zahtevka in zato začasna odredba ne sme biti takšna, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari.
VDS sodba in sklep Pdp 1230/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2001družba z omejeno odgovornostjo - pristojnost direktorja za odločanje o prenehanju delovnega razmerjaBrez izrecnih določb v pogodbi o ustanovitvi d.o.o. o določitvi pristojnosti med dvema direktorjema d.o.o. v notranjem razmerju med njima, ne more le en direktor družbe, brez soglasja drugega, zakonito izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja drugemu direktorju.
VDS sodba Pdp 1258/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001razporeditev sindikalnega zaupnika - soglasje - dokončnost sklepa o razporeditvi - znižanje plače - ničnost in izpodbojnost1. Če je znižanje plače posledica razporeditve, tožnik ne more ločeno uveljavljati plačila razlike plače, če ni zahteval sodnega varstva zoper dokončen sklep o razporeditvi. 2. Določba kolektivne pogodbe, ki govori o tem, da je razporeditev sindikalnega zaupnika, h kateri ni dal soglasja sindikat, brez pravnega učinka, določa sankcijo izpodbojnosti, ki jo je mogoče uveljavljati po postopku in v rokih, določenimi z delovnopravnimi predpisi (tj. z ugovorom oz. zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o razporeditvi).
VDS sodba Pdp 1024/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2001splošni akt delodajalca - dolžnost objavePravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji del in nalog v ministrstvu ... je splošni akt delodajalca, ki mora biti na podlagi 154. člena Ustave primerno objavljen, preden začne veljati. V 1. odstavku 154. člena Ustave (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) je določeno, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Objava predpisa je torej pogoj za njegovo veljavnost, kar velja tudi za splošne akte delodajalca, ki jih sicer res ni treba objavljati v uradnem listu, ampak na drug primeren način, da se z njimi seznani krog oseb, za katere splošni akti veljajo. Odločba o razporeditvi delavca, ki temelji na neobjavljenem in zato neveljavnem splošnem aktu o sistemizaciji, je nezakonita.
VDS sodba in sklep Pdp 1473/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2001izvedenec - posredovanje podatkov - izračun plačeČe tožena stranka izvedenki ni posredovala ustreznih podatkov, po zaslišanju sodne izvedenke njenemu izvedenskemu mnenju ni več oporekala, dokazov glede izračuna razpoložljive mase plač za čas veljavnosti prvega "omejitvenega" zakona pa tudi k pritožbi ni priložila, ter svojih trditev ni dokazala. Zato pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izračuna razpoložljive mase plač (za januar in februar 1992) ni mogoče upoštevati, zlasti ne zato, ker se izračun razlik za ta dva meseca ujema s podatki, ki jih je predložila tožena stranka sama. Omejitveni zakon iz leta 1993 (ki je veljal za obdobje od marca do junija 1993) je maksimiral plače do nivoja izhodiščnih plač po aneksu k SKPG. Po Zakonu o načinu izplačevanja in obračunavanja plač iz leta 1993, so se izplačevale plače po splošni in ne po panožnih kolektivnih pogodbah. Tudi v tem obdobju pa bi tožena stranka lahko izplačevala plače, nižje od izhodiščnih plač (po Aneksu...
VDSS sodba in sklep Pdp 989/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2016prenehanje delovnega razmerja -odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitviIzpodbijanega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tožnici ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj nima vseh potrebnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Izpodbijani sklep se v uvodu ne sklicuje na odpovedni razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 niti na kakšno drugo določbo ZDR-1, ampak se sklicuje na ZUJF, ki ne predstavlja podlage za prenehanje delovnega razmerja v konkretnem primeru. Izpodbijani sklep v izreku v nasprotju s pravili glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem dokončnosti sklepa, tj. z njegovo vročitvijo, in ne z iztekom odpovednega roka, ki velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstoji kakšen od odpovednih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o...
VDSS sodba Pdp 989/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - oblika in vsebina odpovediTožnica sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni napisala sama, temveč je tožena stranka odpoved natisnila na prazen list papirja s tožničinim podpisom, saj je tožnica na zahtevo delodajalca podpisala prazen list papirja skupaj s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Taka odpoved ne more imeti učinka in je nična. Tožena stranka je tožnico odjavila iz zavarovanj neutemeljeno in brez pravne podlage, s tem pa je izvedla nezakonito odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnici tako še vedno traja, zato je upravičena do reintegracije in reparacije.
VDSS Sodba Pdp 988/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaIzostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve delodajalca, predstavlja utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Prihajanje na delo je namreč predpogoj, da se delo sploh lahko opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju (33. člen ZDR-1).
VDSS sodba Pdp 988/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2014plačilo za delo - pobot - plača - regres za letni dopustNepravilno ravnanje tožnika in morebitni izdatki, ki jih je toženec imel v zvezi s tožnikom in bi jih ta moral sam kriti, tožencu ne dajejo pravice, da zadrži izplačilo plače ali drugega prejemka iz delovnega razmerja (npr. regresa za letni dopust) oziroma, da svojo obveznost enostransko pobota z domnevo terjatvijo zoper tožnika.
VDSS Sodba in sklep Pdp 987/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.2019obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - sodno varstvoTožnica bi morala zaradi spornosti obstoja delovnega razmerja v času trajanja civilnopravne pogodbe istočasno s postavljenimi zahtevki, ki temeljijo na pravicah iz delovnega razmerja, najkasneje pa v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Šele s postavljenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bi lahko sodišče prve stopnje presojalo trditve tožnice, da je po civilni pogodbi dejansko opravljala delo z elementi delovnega razmerja in šele tako bi sodišče prve stopnje imelo podlago za odločanje o zahtevkih, ki se nanašajo na pravice iz zatrjevanega delovnega razmerja. Tožnica je sicer postavila trditve, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja, vendar je sodna praksa v podobni zadevi že zavzela stališče, da je za presojo takšnih trditev ter za presojo nadaljnjih zahtevkov za priznanje pravic iz dela potreben določen zahtevek za...
VDSS sodba Pdp 987/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2015zamudna sodba - vročanjeKer je bila tožba vročena toženi stranki na njenem poslovnem naslovu, je bila pravilno vročena. Tožena stranka v pritožbi navaja, da jo je lastnik lokala, v katerem je poslovala do 1. 3. 2015, ko je prenehala poslovati in 2. 3. 2015 odjavila firmo, o prispelem pismu obvestil šele 26. 3. 2015, ko so v nabiralniku pustili pismo in ne 19. 3. 2015, zato je odgovor na tožbo podala v roku. Tožena stranka ni trdila, da pisanja ni sprejela, temveč trdi, da ga je prejela kasneje. Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da vročitev ni bila pravilno opravljena. Ker je bila tožba puščena v hišnem predalčniku 19. 3. 2015 in ne 26. 3. 2015, je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe
VDSS sodba Pdp 987/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2015plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pravna oseba - stečaj - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodninaTožnica je ob uvedbi stečajnega postopka poleg prijave terjatve v stečajnem postopku vložila tudi zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Jamstveni in preživninski sklad RS ji je z odločbo priznal pravico do izplačila neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Priznani del je bil tožnici izplačan in prejete zneske je tožnica v tožbenem zahtevku upoštevala. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom ustavljen, zato je tožnica upravičena do plačila plač za celotno vtoževano obdobje, zmanjšanih za že prejete zneske. Tožnica objektivno ni mogla izrabiti letnega dopusta. Na prošnjo stečajnega upravitelja je prihajala na delo in pripravljala listine za potrebe stečaja. Ker tožnica iz razlogov na strani tožene stranke ni mogla izrabiti letnega dopusta, je upravičena do odškodnine za neizrabljen letni dopust.
VDSS sodba Pdp 987/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi - dodatek za delovno doboTožnica je imela s toženo stranko nazadnje sklenjeno ustno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja, čeprav je bila pred tem med strankama sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto računovodje. Tožnica je s podelitvijo prokure prejela dodatna pooblastila in opravljala dodatne naloge, vendar tožena stranka z njo ni sklenila posebne pogodbe po 72. členu ZDR, v kateri bi kako drugače opredelila razmerja med strankama. Zato je ustna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja stopila v veljavo z dnem podelitve prokure, ko je tožnica to delo začela opravljati, ta pogodba o zaposlitvi pa preneha veljati na način, ki je določen v ZDR v 12. poglavju, ki določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako bi tožena stranka lahko tožnici pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorice odpovedala iz razloga nesposobnosti (zaradi odvzema prokure in s tem pooblastil kot pomočnici direktorja), ne pa iz poslovnega razloga. Ker...
VDSS Sklep Pdp 986/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.07.2019plačilo razlike plače - poravnava - odpoved praviciDelavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1 Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po...
VDSS sodba Pdp 986/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2015prenehanje delovnega razmerja - poklicna pokojnina - izpolnjevanje pogojevUstavno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da drugačna ureditev posameznih delovnopravnih institutov v ZObr (v primerjavi s splošno ureditvijo v ZDR oziroma ZDR-1), sama po sebi ne krši Ustave RS (prim. odločbi U-I-101/95 z dne 8. 1. 1998 in U-I-163/10 z dne 10. 11. 2011). Zato ureditev iz enajstega odstavka 92. člena ZObr, po katerem vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, ne nasprotuje Ustavi RS ter jo je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti. Ob ugotovitvi, da je tožnik 26. 3. 2015 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določbami ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr imela pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove...
VDSS sodba in sklep Pdp 986/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2015pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg delaTožnik je vse pogodbe o zaposlitvi sklenil iz razlogov, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1 za isto delovno mesto. Neprekinjen čas trajanja vseh petih pogodb ni bil daljši kot dve leti. Zato s sklepanjem pogodb za določen čas tožena stranka ni kršila določbe drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Prav tako tožeča stranka ni ostala na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, zato ni prišlo do posledic, kot jih je za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas predvideva 56. člen ZDR-1 (transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).

Izberi vse|Izvozi izbrane