<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS Sklep Pdp 1026/2018
ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.1026.2018

Evidenčna številka:VDS00021032
Datum odločbe:20.12.2018
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Marko Hafner
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha

Jedro

Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega res niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, takoj po določni seznanitvi z izpolnitvijo. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2018 se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se znesek 269,20 EUR zniža na 60,61 EUR, v ostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sklepa.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 28. 9. 2018 se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 28,60 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila, v ostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijanega sklepa.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 180,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 9. 2018 naložilo tožeči stranki, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 269,20 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila (I. točka izreka), tožeča stranka pa krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 9. 2018 sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje dodatno priglašene stroške postopka - sodne takse za tožbo v višini 110,00 EUR.

2. Tožeča stranka je zoper vsak sklep vložila posebno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2018 navaja, da ji je sodišče napačno naložilo povračilo stroškov tožene stranke, češ da tožba ni bila umaknjena takoj v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Tožeča stranka je bila šele po prejemu vloge tožene stranke z dne 18. 7. 2018 določno seznanjena z delno izpolnitvijo zahtevka (5. 12. 2017), nakar je takoj - 30. 7. 21019 tožbo v celoti umaknila. Zavzema se za upoštevanje njenega deleža uspeha v pravdi ter s tem za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP. Predlaga, naj se do spremembe tožbe njen uspeh šteje kot celoten, glede kasnejših ravnanj pa v 26 %. Navaja še, da bi bilo potrebno odgovor na tožbo vrednotiti z 200, ne pa s 300 točkami po OT, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sklicuje se na sodno prakso v tovrstnih primerih (npr. sklep Pdp 576/2018).

4. Tožeča stranka v pritožbi zoper sklep z dne 28. 9. 2018 ponavlja navedbe o upoštevanju njenega deleža uspeha v pravdi in se v zvezi s tem zavzema za povračilo stroška sodne takse.

5. Tožena stranka je na vsako pritožbo posebej odgovorila in predlaga zavrnitev obeh pritožb.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

8. Tožeča stranka utemeljeno predlaga, da je v zvezi z izpodbijanima sklepoma potrebno upoštevati njen delež uspeha v postopku.

9. Tožeča stranka je dne 3. 2. 2017 vložila tožbo zaradi plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 350,76 EUR, z vlogo z dne 4. 12. 2017 je zahtevek povišala na 1.519,97 EUR. Z vlogo z dne 30. 7. 2018 je tožbo v posledici delne izpolnitve zahtevka v celoti umaknila. Tožena stranka je namreč svoji vlogi z dne 18. 7. 2018 v dokaz delne izpolnitve zahtevka priložila plačilno listo za november 2017, iz katere je razvidno plačilo 5. 12. 2017 v višini 401,38 EUR. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP s sklepom z dne 16. 8. 2018 (ki je že pravnomočen) postopek ustavilo. Nato je v zvezi s tem izdalo še dva sklepa, ki sta predmet tega pritožbenega postopka.

10. Sodišče prve stopnje je oba izpodbijana sklepa utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot odločilno je štelo, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi in je zato odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, (sklep z dne 3. 9. 2018), torej tudi naknadno uveljavljani strošek sodne takse za tožbo (sklep z dne 28. 9. 2018), toženi stranki pa mora povrniti njene stroške postopka (sklep z dne 3. 9. 2018).

11. Pritožba se utemeljeno zavzema, da je potrebno pojem takojšnje izpolnitve tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega res niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, takoj po določni seznanitvi z izpolnitvijo. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi.

12. Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 26 % izpolnitev zahtevka, kar se šteje kot njen delež uspeha v pravdi, relevanten za odmero stroškov postopka. Pritožba utemeljeno navaja, da nagrada za odgovor na tožbo ne znaša 300, pač pa 200 točk. Sicer pa je sodišče prve stopnje toženi stranki skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 s sprem.) priznalo še 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 18. 7. 2018, 50 točk za soglasje k umiku tožbe in 2 % materialne stroške, kar skupno znaša 222,39 EUR, v 74 % pa 164,57 EUR. Stroški tožeče stranke so: 200 točk za tožbo, po 225 točk za dve pripravljalni vlogi, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša 399,83 EUR, v 26 % pa 103,96 EUR, kar pomeni, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 60,61 EUR, ne pa 269,20 EUR stroškov postopka, kot je odločilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 3. 9. 2018.

13. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2018 delno ugodilo in sklep delno spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki znižajo z 269,20 EUR na 60,61 EUR, v ostalem pa je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

14. Sodišče prve stopnje tudi v sklepu z dne 28. 9. 2018 napačno ni upoštevalo deleža uspeha strank v postopku in je zato sklenilo, da tožeča stranka sama krije naknadno priglašeni strošek postopka – strošek sodne takse za tožbo v višini 110,00 EUR. Glede na 26 % delež uspeha tožeče stranke mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 28,60 EUR. Zato je pritožbeno sodišče tudi pritožbi zoper sklep z dne 28. 9. 2018 delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 28,60 EUR sodne takse. Tožeča stranka sama nosi preostali strošek sodne takse, zato je pritožbeno sodišče v ostalem tudi pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

15. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela znižati stroške tožene stranke, ki so ji naloženi v plačilo s sklepom z dne 3. 9. 2018, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo v višini 44,00 EUR, kar skupno znaša 186,80 EUR – glede na delež uspeha s pritožbo (77 %) pa 143,84 EUR. Tožena stranka je s pritožbo zoper sklep z dne 28. 9. 2013 uspela doseči delno povračilo sodne takse. Zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi pritožbene stroške v zvezi s tem: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar znaša 142,80 EUR, v 26% pa 37,13 EUR. Skupno se toženi stranki naloži v plačilo 180,97 EUR pritožbenih stroškov tožeče stranke, medtem ko tožena stranka sama krije svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj nista bila potrebna za odločitev o pritožbah (154., 155. in 165. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/2, 158, 158/1.
Datum zadnje spremembe:
29.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3MTMw