Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 674/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019plača - dodatek za delovno dobo - minimalna plača - plačilo razlike plačePravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, v skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači (ZMinP) pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom. Sodišče prve stopnje je zato tožniku za mesece, v katerih je prejel plačilo za delo v manjšem znesku od v relevantnem obdobju zakonsko določene minimalne plače, utemeljeno prisodilo obračun ustreznih razlik v plači in izplačilo neto razlik z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje pa je deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo dodatek za delovno dobo za mesece, za katere mu je prisodilo že razliko v plači do minimalne plače. V skladu z v vtoževanem obdobju veljavnim ZMinP se namreč dodatek za delovno dobo všteva v minimalno plačo. Določba 1. člena Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači (ZminP-B), da se dodatki, določeni z zakoni in...
VDSS sodba Pdp 216/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.08.2014obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja - avtorska pogodbaTožnica je po podpisu avtorske pogodbe z dne 2. 10. 2012 podala zahtevo za varstvo pravic po 204. členu ZDR, s katero je zahtevala obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki za nedoločen čas. S tožbo z dne 17. 12. 2012 je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je v času, ko ji še ni potekla avtorska pogodba, ki je bila sklenjena za čas od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. V tožbi in pred tem pri toženi stranki je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma ugotovitev, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Po 31. 12. 2012, ko stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, in tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi morala tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni zahtevala je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo in priznanje obstoja delovnega razmerja po tem datumu (od 1. 1....
VDSS Sklep Pdp 171/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2019poklicna bolezen - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec ustrezne stroke - absolutna bistvena kršitev določb postopkaČetudi je tožnica na delu pri toženi stranki utrpela sporno poklicno bolezen, v obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Tožnica namreč ni opravljala nevarnega dela oz. dela v nevarnih okoliščinah, temveč je do alergijske reakcije v obliki ekcema prišlo zaradi njene preobčutljivosti na posamezne materiale iz delovnega okolja, ki po svoji naravi niso pomenili povečane nevarnosti za življenje in zdravje ljudi. Sodišče prve stopnje je s postavitvijo izvedenke za medicino dela ugotavljalo obstoj in vzrok bolezenskih stanj kardiološke, psihiatrične, pulmološke in gastroenterološke narave, ki jih je tožnica zatrjevala kot posledico vplivov iz delovnega okolja tožene stranke, čeprav je izvedenka za medicino dela specializirana predvsem za oceno delavčeve delazmožnosti za konkretno delovno mesto. Pritožba pravilno navaja, da bi bili za podajo strokovnega mnenja o obstoju teh bolezenskih stanj in vzrokih zanje primernejši bodisi zdravniki, ki...
VDSS Sodba Pdp 429/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovediZa začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. S tožnikovimi ravnanji, tako z lažnim prikazovanjem kilometrine zaradi neupravičenega povračila stroškov, kot lažnim prikazovanjem delovnega časa z namenom neupravičenega izplačila za delo, so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
VDSS Sodba in sklep Pdp 206/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2019preizkus ocene dela - obrazloženostV skladu z določbo 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede mora nadrejeni delavec izpolniti ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju ter ga seznaniti s pisno oceno ter njeno utemeljitvijo. V skladu s sedmim odstavkom 17.a člena ZSPJS lahko javni uslužbenec zoper oceno komisije (kot drugostopenjskega organa v notranjem postopku presoje pravilnosti ocene pri delodajalcu ‒ prvi do šesti odstavek 17.a člena ZSPJS) uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja. Obrazloženost te ocene (bodisi v internem postopku bodisi v sodnem postopku) je namreč pogoj zato, da je sodni preizkus ocene sploh mogoč.
VDSS Sodba Pdp 627/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2019odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - protipravno ravnanjePri ugotavljanju protipravnega ravnanja toženke je ključno, ali je izpolnila svoje obveznosti kot obveznosti delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZDR-1), torej v skladu z ZVZD-1, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnikom o varnostnih znakih. sodišče prve stopnje je ugotovilo je, da toženka odprtine, preko katere se je, da ne bi padel, vrgel tožnik, ni zavarovala; v primeru obstoja razlogov za njeno ohranitev pa je ni ustrezno označila, predvsem pa je ugotovilo, da osvetlitev na delovišču ni bila ustrezna. Slednje je bistveno za ugotovitev, da je toženka ravnala protipravno.
VDSS Sodba in sklep Pdp 175/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2019plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačilni razred - delo policista - pripravništvo - kandidatPritožbeno sodišče je že v več zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje v bistvenem enako obravnavanemu, poudarilo, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Ker je treba kot napredovalno obdobje za tožnika šteti celotno obdobje njegove zaposlitve pri toženi stranki, je tožnik na sporni dan dopolnil že več kot tri leta napredovalnega obdobja, posledično pa izpolnil pogoje za napredovanje iz 22. v 24. plačni razred.
VDSS Sodba Pdp 417/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2019povračilo stroškov prevoza - napotitev na strokovno usposabljanje - službena potToženka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi. Že na podlagi presoje, da je tožena stranka tožnika napotila na službeno pot, bi mu morala kilometrino, če je bila odobrena uporaba lastnega vozila, obračunati in plačati.
VDSS Sodba Pdp 696/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2019odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna prepoved - zastaranje - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rokDrugi odstavek 37. člena ZDR specifično ureja roke, v katerih lahko delodajalec, če delavec krši konkurenčno prepoved, zahteva povrnitev škode (pri čemer gre za prekluzivne roke). Po spremembi deveti odstavek 112. člena ZPP določa, da se, če je bila tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, ali roka za zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno. Te določbe za nazaj ni mogoče uporabiti. Prav tako ni mogoče uporabiti določb o pretrganju zastaranja oziroma stališč kot izhajajo iz sodne prakse, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan, saj pri rokih, določenih v drugem odstavku 37. člena ZDR, ne gre za zastaralne, ampak za prekluzivne roke.
VDSS Sodba Pdp 653/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019sodna razveza - reintegracija - denarno povračilo - zakonske zamudne obrestiTožena stranka je dokazala negativno dejstvo, tj. da nima več ustreznega delovnega mesta, na katero bi se lahko tožnik vrnil. Poleg tega je dokazala subjektivno porušen odnos med tožnikom in toženo stranko, pri čemer je tožnik v postopku na prvi stopnji navajal, da je s toženo stranko v konfliktnem razmerju. Glede na navedene ugotovitve je pravilna presoja, da tožnikov interes za vrnitev na delo ne prevlada nad okoliščinami na strani tožene stranke in da reintegracijski zahtevek ni utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 428/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnostiZgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
VDSS Sodba Pdp 324/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2019nadurno deloJavni uslužbenec mora biti seznanjen z zahtevano delovno obveznostjo (številom ur, ki ga je dolžan opraviti), torej ga mora delodajalec v primeru, da se odloči ugotovljeni primanjkljaj v referenčnem obdobju prenesti v naslednje referenčno obdobje, obvestiti o tem prenosu in posledično povečani delovni obveznosti v naslednjem referenčnem obdobju. To mora biti (sproti) razvidno tudi v evidencah, ki jih vodi delodajalec.
VDSS Sodba Pdp 207/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2019diskriminatorna obravnava - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje na delovnem mestu - mobingSodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so predmet sodne presoje (zgolj) kršitve, ki jih je tožnik navajal že v predsodnem postopku in o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanih sklepih. V tem delu je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje glede vseh očitkov, v preostalem pa je tožnik navajal, da je bil diskriminiran, trpinčen in izoliran, pri čemer so bile te navedbe povsem splošne, zato se o njih ni bilo treba izreči niti toženi stranki v predsodnem postopku niti sodišču prve stopnje, ko je presojalo zakonitost izpodbijanih sklepov.
VDSS Sodba Pdp 307/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odločitev o pravdnih stroških - invalid - odškodninska odgovornost delodajalcaTožnik se v pravdi ni zastopal sam in tudi ne po predstavniku sindikata. Zato 38. člen ZDSS-1 ni relevanten. Glede na tožnikov delni uspeh je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sam krije svoje stroške postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).
VDSS Sodba Pdp 341/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.08.2019krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - enotna odškodnina - poseg v dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne integriteteVrhovnega sodišča RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 7/2019 z dne 19. 3. 2019 pojasnilo, da so posledice trpinčenja, zaradi katerih je oškodovanec upravičen do povrnitve negmotne škode, praviloma večplastne in med seboj prepletene ter segajo od psihosomatskih bolečin do sprememb vedenja, občutka tesnobe, strahu pred nadrejenimi in podobno. Ločevanje teh težav po postavki 179. člena OZ bi bilo neprimerno in neživljenjsko in bi lahko vodilo do izkrivljanja posameznih težav. Pri tem je potrebno upoštevati, da so posledice trpinčenja medsebojno prepletene in pogojene in da se praviloma ne pojavljajo ločeno, temveč hkrati in kontinuirano, kar pomembno vpliva na intenzivnost posameznikove duševne stiske oziroma porušenost njegovega telesnega in duševnega ravnovesja. Tako je potrebno v konkretnem primeru glede na sodno prakso upoštevati enotno odškodnino tudi v primerih, ko je bila v delovnem sporu ugotovljena kršitev prepovedi trpinčenja v skladu z določili ZDR...
VDSS Sklep Pdp 264/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2019odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izguba na zaslužku - izgubljeni dohodek - izgubljen zaslužekTožnik je, ne glede na vprašanje neaktivnosti po opravljeni rehabilitaciji, upravičen do plačila odškodnine v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, vse dokler je trajalo zdravljenje oziroma bi trajal bolniški stalež. Tožnik je bil namreč v tem obdobju nezmožen za delo in ni mogel pridobivati ustreznih dohodkov. Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi domnevne tožnikove pasivnosti pri rehabilitaciji in iskanju zaposlitve, kljub temu da je pri njem še podana omejena delovna zmožnost. Pri tem namreč ni upoštevalo teorije "jajčne lupine", na katero je opozorilo pritožbeno sodišče v drugem razveljavitvenem sklepu, in ki glede na okoliščine obravnavanega primera pomeni, da je poškodbi pripisati razlog za tožnikovo pasivnost, saj mu osebnostna motnja, nastala pred škodnim dogodkom, pred tem ni povzročala posebnih težav.
VDSS Sklep Pdp 272/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.10.2019odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe - načelo uspeha - delna pripoznavaUpoštevajoč delno pripoznavo, delni umik tožbe in delno zavrnitev tožbenega zahtevka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v sporu uspel z 88 %, tožena stranka pa z 12 %.
VDSS Sodba in sklep Pdp 241/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2019nadurno delo - službena pot - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni časS tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil z dela odsoten, toženka pa mu je bila dolžna plačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Toženka mu je priznala odsotnost 8 ur dnevno, kar je pravilno. Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
VDSS Sodba Pdp 369/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepovedTožena stranka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je v zadnjih mesecih v spornem obdobju aktivno nastopal kot prokurist konkurenčne družbe in se s poslovnimi partnerji tožene stranke dogovarjal za posle v zvezi z optičnim omrežjem za konkurenčno družbo (1. kršitev iz odpovedi). S takšnim ravnanjem je tožnik kršil konkurenčno prepoved, zato je podana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil naklepno.
VDSS Sodba Pdp 340/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.2019regres za letni dopust - božičnica - kolektivna pogodbaRes je, da je pisni obračun plače verodostojna listina, vendar to ne pomeni, da delodajalec ne more dokazati, da je kljub drugačni navedbi v obračunu plače izplačal delavcu dolgovane prejemke iz delovnega razmerja v pravilni višini. Tožena stranka je kljub drugačnemu zapisu v plačilnih listah smela dokazovati, da je tožniku plačala celotne zneske po kolektivni pogodbi pripadajočih zneskov regresov za letni dopust in božičnic.

Izberi vse|Izvozi izbrane