Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0yMzY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 735/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.11.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mestaTožena stranka se je odločila, da se izvede prestrukturiranje, reorganizacija in racionalizacije poslovanja zaradi zmanjšanja stroškov poslovanja in sicer z reorganizacijo in zmanjšanjem večjega števila zaposlenih skladno s programom presežnih delavcev. V ta namen je ukinila tudi tožnikovo delovno mesto delovodja strojne delavnice. Del opravil, ki so še ostala, je prerazporedila med druge delavce, kar je posledica racionalizacije poslovanje v smislu zmanjšanja stroškov. Potreba po tožnikovem delu, delovodje strojne delavnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je zaradi ukinitve tega delovnega mesta prenehala, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VDSS sodba Pdp 726/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2013stroški izobraževanja - vrnitev stroškov - sodniški pripravnikKer obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s svojo zavezo, da ostane v delovnem razmerju pri tožeči stranki za čas sodniškega pripravništva (2 leti), saj ji je na njeno zahtevo delovno razmerje prenehalo dva meseca pred iztekom pogodbenega roka. Zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini dveh bruto plač, ki jih je prejela v času pripravništva.
VDSS sodba Pdp 722/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2013prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje - grožnja - bistvena zmota - prevaraTožnik je vzel iz skladišča kotno brusilko, čeprav je na delovnem mestu ni potreboval. Ker navedenega orodja ni vrnil nazaj, ga je tožena stranka utemeljeno obdolžila, da si ga je prilastil. Glede tega je tožena stranka s tožnikom opravila razgovor v pisarni direktorice kadrovske pravne službe. Direktorica kadrovske pravne službe je glede očitane kršitve ponudila tožniku obdolžitev pred izredno odpovedjo in vabilo na zagovor ter mu povedala, da bodo zadevo prijavili tudi policiji. V izogib temu ga je seznanila na možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma. Tožnik se je po seznanitvi s takšnimi razlogi prostovoljno odločil za podpis sporazuma, na podlagi katerega mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Pri tožniku kritičnega dne, ko je v pisarni direktorice kadrovsko pravne službe podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ni bila izkazana nobena napaka volje v smislu določb 45., 46. in 49. členov OZ. V tej zvezi na tožnika...
VDSS sodba Pdp 710/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcevTožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved...
VDSS sodba in sklep Pdp 701/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2013kolektivni delovni spor - stvarna pristojnost - delovno sodišče - ugotavljanje kršitve pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaPodredni zahtevek za ugotovitev, da ne obstaja obveznost predlagatelja (delodajalca) za izplačilo nagrade ob zaključku koledarskega leta, ki bi temeljila na 129. členu Podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), je že vsebovan v primarnem zahtevku za ugotovitev, da ne obstaja terjatev nasprotnega udeleženca (sindikata) in zaposlenih v družbi za izplačilo nagrade ob zaključku koledarskega leta, ki bi temeljila na 129. členu PKP. To pomeni, da gre pri navedenih zahtevkih za navidezno kumulacijo in bi bilo potrebno o podrednem zahtevku odločiti kot o enotnem zahtevku. Po 1. odstavku 53. člena ZDSS-1 v zvezi s 6. členom, točka a ZDSS-1 je predmet kolektivnega delovnega spora o izvrševanju kolektivne pogodbe ugotovitev kršitve pravic ali obveznosti, določenih v kolektivni pogodbi, s strani enega od udeležencev kolektivnega delovnega spora, ne pa odločanje o tem, da udeleženec kolektivnega delovnega spora nima določene obveznosti, ki izhaja iz kolektivne pogodbe, oziroma da ne...
VDSS sodba in sklep Pdp 690/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.09.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - predhodni zdravstveni pregled - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen časOb nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na...
VDSS sodba Pdp 645/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2013povrnitev preveč izplačane plače - javni uslužbenci - plača - državni tožilci - plačilo za povečan obseg delaKriterija rešenih dodatnih zadev oziroma opravljenih dodatnih nalog, kot ju določa sklep Državnotožilskega sveta (190 zadev, 2 polna obravnavna dneva ali 4 udeležbe na narokih v tednu), se presojata kumulativno, kar pomeni, da mora tožilec za upravičenost do dodatka za povečan obseg dela presegati določeno državno povprečje po obeh kriterijih. Oba kriterija pa je treba presojati na ravni mesečnega povprečja. Državni tožilec je tako upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če je v posameznem mesecu rešil več kot 19 zadev ter hkrati opravil več kot 8 polnih obravnavnih dni ali 16 udeležb na narokih. Na podlagi nepravilnega tolmačenja predpisov in aktov tožeče stranke v zvezi s povečanim obsegom dela državnih tožilcev je bila tožencu v določenem obdobju preveč obračunana in izplačana plača v višini 10 % toženčeve osnovne plače. Toženec je torej brez pravnega temelja prejel določen denarni znesek, zato je ta znesek...
VDSS sodba Pdp 614/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2013obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škodaTožnik se je poškodoval pri delu, ko je hodil po neurejenem gradbišču, poraščenem z visoko travo, v kateri se je nahajala deska, iz katere je štrlel žebelj. Tožnik je kot voznik tovornjaka ob dostavljanju in nalaganju tovora moral pogosto hoditi po različnih deponijah in gradbiščih, kjer je po tleh ležalo veliko nevarnih odpadkov. Iz ocene tveganja za delovno mesto voznika kamiona izhaja, da so kot obvezna osebna varovalna oprema predpisani tudi zaščitni čevlji s kapico, ki prepreči vbod koničastega tujka v nogo. Zato bi tožena stranka morala tožniku zagotoviti zaščitno obutev, ki bi tožnika ščitila pred vbodi koničastega tujka. Ker tega ni storila, je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je utrpel tožnik v obravnavani nezgodi.
VDSS sodba Pdp 608/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev - pogodba o zaposlitvi za določen časV skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR je dolžan delodajalec, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali nalogah ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoji, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vendar je delodajalec dolžan delavcu ponuditi le ustrezno zaposlitev, ki je v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Torej delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas, delodajalec ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
VDSS sodba Pdp 602/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.10.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna obdolžitev - zagovor – vabilo na zagovor - vročitev – osebna vročitev – nadomestna vročitev - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalcaRevizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da zgolj pomanjkljivost pri vročanju, ki je bila v tem, da vročevalec pri sosedu ali v hišnem predalčniku ni pustil obvestila oz. pisnega sporočila, naj bo tožnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (po 3. odstavku 142. člena ZPP, ki je veljal pred novelo ZPP-D), ampak je naslednji dan pisanje (z vabilom in pisno obdolžitvijo) vročil tožnikovemu očetu, ker tožnika tudi tega ni bilo doma, ni razlog za nezakonitost izredne odpovedi (zaradi kršitve pravice do zagovora). Pisanje je bilo vročeno osebi, ki bi ji bilo nadomestno vročeno tudi v primeru, če bi vročevalec prejšnji dan pustil obvestilo v hišnem predalčniku, tožnik pa niti ni zatrjeval, da le zaradi navedene pomanjkljivosti vabila ni opazil. Zato mora tožnik kot je v obrazložitvi sklepa, opr. št. VIII Ips 189/2011 z dne 4. 9. 2012 navedlo VS RS, sam prevzeti rizik za to, da pošiljke, ki jo je preko očeta prejel, ni pravočasno...
VDSS sodba Pdp 591/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - dostojanstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalcaTožnica je podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki in predlagala datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v tem primeru pa je tožnico zavezoval 60 dnevni odpovedni rok, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica po datumu, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več prišla na delo, čeprav tožena stranka na njene predloge za izrabo rednega letnega dopusta za preteklo in tekoče leto ter upoštevaje nadure ni reagirala. Tožnica tako več kot pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.Med tožnico in prokuristom delodajalca ni šlo zgolj za delovnopravni in poslovni odnos, saj v delovnem razmerju ni običajno, da prokurist delodajalca delavko pokliče k sebi na dom in ji ponuja v odkup...
VDSS sodba Pdp 588/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.09.2013izbira kandidata - javni zavod - javni razpis - svet zavoda - imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda - direktorIzbrani kandidat je izpolnjeval razpisne pogoje za direktorja tožene stranke (javnega zavoda), zlasti pogoj zahtevanih ustreznih delovnih izkušanj (na vodstvenih delih). Razpisni postopek je bil izveden v skladu s predpisi. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sklep o imenovanju direktorja zavoda, ki ga je izdal Svet zavoda tožene stranke, nezakonit in se razveljavi, ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 583/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2013plača - plačilo razlike plače - ocenjevanje javnih uslužbencev - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - pravica do udeležbeOcenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17. a členu ZSPJS so za to določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije. ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožnici očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnica na seji komisije sodelovala, in podala ugovore glede očitanih napak, ji je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17. a člena ZSPJS. Tožnica je v ocenjevalnem obdobju delo opravljala...
VDSS sklep Pdp 508/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.10.2013zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevekUveljavljanje reparacijskih in reintegracijskih zahtevkov v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, tudi če so neločljivo povezani z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni vezano na prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se tovrstni zahtevki lahko uveljavljajo v okviru splošnega zastaralnega roka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dela tožbe zaradi zamude prekluzivnega roka nepravilna.
VDSS sodba Pdp 832/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetjaMed toženima strankama je prišlo do prenosa glavne dejavnosti (dejavnosti varovanja), zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR. Drugotožena stranka bi morala prevzeti vse delavce prvotožene, ki pa bi jim nato lahko - če bi za to obstajali utemeljeni poslovni razlogi - odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno z določbami ZDR. Dejavnosti prvotožene stranke ne gre presojati in deliti glede na posamezna delovna mesta, temveč je potrebno ločiti med glavno in pomožno dejavnostjo - glavna dejavnost prvotožene stranke je bila opravljanje storitev varovanja, tej dejavnosti pa so služila delovna mesta komercialistov, poslovne sekretarke ipd., to pa so delovna mesta, brez katerih ne more obstajati glavna dejavnost, torej gre za pomožno dejavnost. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je bil cilj prenosa prenehanje prvotožene stranke, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek četrte in pete tožeče stranke (ki sta bila zaposlena na delovnem mestu komercialni...
VDSS sodba Pdp 502/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2009disciplinski ukrep - denarna kazen - disciplinska odgovornost delavca - neupravičena odklonitev delaTožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja...
VDSS sodba Pdp 716/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2013ravnatelj - razrešitev - plačilo razlike plače - javni zavodTožnik (ravnatelj osnovne šole) bi moral potem, ko je bil s strani sodelavk obveščen o neprimernem obnašanju učitelja do učenke, podati prijavo pristojnim organom kazenskega pregona v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca - učitelja. Takšna dolžnost izrecno izhaja iz določbe 28. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki v 1. odstavku določa, da so ravnatelj oziroma pooblaščeni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost učenca, dolžni v skladu z zakonom o socialnem varstvu o tem obvestiti center za socialno delo na svojem področju. Drugi odstavek tega člena pa določa, da je šola dolžna zaščititi učenčeve koristi in v ta namen pristojne organe kazenskega pregona (policija oziroma državno tožilstvo) obveščati o primerih, ko strokovni delavci zvedo za primere telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja, izkoriščanja ali...
VDSS sodba Pdp 842/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.09.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodninaPri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
VDSS sklep Pdp 1231/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.12.2012začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – postopek likvidacije - nevarnostRazpolaganje v smislu poplačil terjatev upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase z odtujevanjem premoženja dolžnika – tožene stranke v postopku likvidacije, kar je naloga likvidacijskega upravitelja, ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ (nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
VDSS sodba Pdp 1088/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.01.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavecTožnica je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela status starejše delavke in ni izpolnjevala niti minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine niti ji ni bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Ker tožnica ni podpisala pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Izberi vse|Izvozi izbrane