Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba U 704/92-12 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 20.10.1993 lokacijsko dovoljenje Tožbeni ugovori glede nejasnosti izreka, lege zgradbe napram sosednjim objektom in osončenja so neutemeljeni. Sodba U 718/92-8 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 11.11.1993 lokacijsko dovoljenje - pogoji Za izdajo lokacijskega dovoljenja so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, tožbeni ugovori glede pomanjkljivosti oziroma pristnosti lokacijskega dovoljenja pa so neutemeljeni. Sodba U 282/94 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 16.03.1994 lokacijsko dovoljenje Glede vprašanja, ali je ob polmetrskem odmiku predvidenega objekta od parcelne meje možno njegovo vzdrževanje, ne da bi bila motena sosednja posest, je potrebna strokovna ocena v lokacijski dokumentaciji. Če ta ocena ni podana, je šteti, da so bile dejanske okoliščine v upravnem postopku v bistveni točki nepopolno ugotovljene. Sodba U 296/94-9 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.10.1995 lokacijsko dovoljenje Ker je podana skladnost zahtevane lokacije z materialnimi predpisi (54. in 57. členom ZUN in 15. členom občinskega odloka sprememb in dopolnitev) glede sprememb namembnosti v širšem območju zazidalnega načrta in glede zagotovitve parkirnih mest, tožeča stranka ni mogla uspeti s tožbenimi ugovori v zvezi s tem. Sodba U 173/94-12 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.01.1996 gradbeno dovoljenje Kontrola projekta po 31. členu zakona o graditvi objektov je glede skladnosti tehnične dokumentacije s pogoji iz izdanih soglasij mogoča šele potem, ko so soglasja izdana, saj pred izdajo soglasja niso znani pogoji, pod katerimi se soglasje daje. sodba VIII Ips 2/99 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 30.03.1999 delovno razmerje pri delodajalcu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost Upravljanje buldožerja v kamnolomu, ko gre za vožnjo po neutrjenem miniranem področju, je šteti za nevarno dejavnost. Ker se je tožnik ponesrečil med obratovanjem delovnega stroja, čeprav ne v vozilu samem, pač pa v zvezi s tem obratovanjem, razen tega še v situaciji, ki je sama po sebi pomenila povečano nevarnost dela, je podana odgovornost tožene stranke, tako po načelu objektivne odgovornosti kot tudi odgovornosti iz obratovanja (173. in 174. člen ZOR). Sodba VIII Ips 13/99 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 20.04.1999 delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - odklonitev dela zaradi neizpolnjevanja pogojev za varno delo Če se delavec in delodajalec nista izrecno dogovorila, da delavec lahko izostane z dela, je s tega vidika šteti, da je delavec neupravičeno izostal z dela.
Po 47. členu Zakona o varstvu pri delu (ZVD) delavec upravičeno odkloni delo (in tudi izostane z dela), če so pristojni organi (inšpekcija dela, lečeči zdravnik, zdravstvena organizacija) že pred odklonitvijo dela ugotovili, da obstaja nevarnost, ki jo določa navedeni člen. Sodba VIII Ips 230/2000 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.06.2001 prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom - konvalidacija nezakonitega stanja Ravnanje delavca, ki je zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo - torej tudi v primeru, če ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi - predstavlja zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR - v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni. Sodba I Up 533/2000 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 30.08.2001 lokacijsko dovoljenje - prizidek - neobrazložena odločba - ocena dejanskih ugotovitev Upravni organ mora na ugovore soseda zoper izdajo lokacijskega dovoljenja v odločbi presoditi. Pomanjkljiva je obrazložitev, kadar upravni organ sledi mnenju sanitarnega inšpektorja in povzame njegovo neobrazloženo stališče, da so ugovori neupoštevni. VDS Sklep Pdp 889/1999 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.12.2001 prekoračitev pooblastil - kršitev delovnih obveznosti Ker tožnikovo pooblastilo izhaja že iz njegovega delovnega mesta, danega pooblastila ni prekoračil, saj je sklepanje poslov glede nabave rezervnih delov spadalo v njegovo delovno področje in je bilo zato sklepanje pogodb v okviru danih pooblastil. Za prekoračitev danega pooblastila bi šlo le v primeru, če bi tožnik sklepal pogodbe, ki ne bi spadale v njegovo delovno področje. Ne gre pa za prekoračitev danih pooblastil, če ni upošteval navodil direktorja o nakupu blaga po najnižjih cenah. Tožnikovo neupoštevanje direktorjevih navodil bi lahko pravno kvalificirali kot kršitev neizpolnjevanja navodil neposredno nadrejenih, česar pa ni delodajalec delavcu ni očital. Sodba II Ips 521/2001 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 27.03.2002 odgovornost za drugega - vzgojnovarstveni zavod - objektivna odgovornost vrtca - izvajanje nadzorstva - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec s tobogana - naključje Pri igri otrok na toboganu ni bilo zagotovljeno varstvo pred padci. Gre za opustitev, zaradi katere v danih okoliščinah delavki zavarovanca tožene stranke nista ravnali tako, kot je bilo treba (170. člen ZOR). Sodba I Up 1125/2001 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 22.05.2002 dovolitev priglašenih del Za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 34. člena Pravilnika za izvajanje prenove starega mestnega jedra Izola, ki zahteva v zvezi s priglasitvijo del soglasje Odbora za prenovo oziroma njegove komisije. Tega soglasja tožnica ni predložila. VDS sodba Pdp 844/2001 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 24.01.2003 delovno razmerje Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi. Sodba VIII Ips 40/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.12.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnosti Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela. Sodba VIII Ips 55/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.12.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnosti Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela. Sklep II Ips 73/2003 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 08.01.2004 odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - privezovalec bremena - nizanje okoliščin - vzročna zveza - dovoljenost revizije - revizija zoper vmesno sodbo - vrednost spornega predmeta Tožnikova naloga je bila spremljanje oziroma pridrževanje bremena, ki je potovalo z dvigalom. Takšno delo samo ob sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi. Torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu ni mogoče pripisati z nizanjem številnih okoliščin, ki niso bile vzrok za nesrečo: podaljšani delovnik in čas po malici, čas največje intenzivnosti dela, pozornost usmerjena na tovor. Nadalje, ni bilo ne zatrjevano ne ugotovljeno, da bi bila kakšna izmed teh okoliščin vzrok za tožnikov padec in poškodbo. Slednje je bilo le dejstvo, da se je tožnik spotaknil ob armaturne palice, ki so bile zložene tako, da so segale na pot, kjer je hodil tožnik. Sodba VIII Ips 53/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.01.2004 prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcev Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za... Sodba VIII Ips 56/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.01.2004 prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcev Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za... Sodba VIII Ips 247/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.04.2004 trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnost Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodba I Up 1271/2002 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 17.02.2005 enotno dovoljenje za gradnjo - presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe glede na dejansko in pravno stanje ob njeni izdaji Pritožbeni ugovor, da se v obravnavani zadevi ni mogoče sklicevati na določila ZGO, ker je investitor že povsem zgradil in opremil predmetno gradnjo in v njej tudi že posluje, ni utemeljen. V upravnem sporu se namreč glede na uveljavljeno načelo zakonitosti (6. člen ZUP) presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe glede na pravno in dejansko stanje ob njeni izdaji.
