<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 418/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.418.2007

Evidenčna številka:VS0010833
Datum odločbe:22.05.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 2530/2006
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - pravnomočen sklep o dedovanju - dedna pravica - dovoljenost revizije - pravni interes - zavrženje revizije

Jedro

Ker toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrglo.

Pri obstoju tožničine dedne pravice gre za tipično predhodno vprašanje, o katerem je že pravnomočno odločilo pristojno sodišče. Sodišče mora navedeno pravnomočno odločbo upoštevati vse dokler ni z morebitnim izrednim pravnim sredstvom razveljavljena in o tem vprašanju ne sme odločiti ponovno (in še manj drugače).

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.092,01 EUR stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od vročitve te odločbe.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je med drugim odločilo, da je toženka dolžna izstaviti Centralno klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana (KDD) ustrezen nalog za prenos do ? obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki spadajo v zapuščino po pokojnem J. H., na tožnico; da je dolžna KDD izstaviti ustrezen nalog, s katerim KDD naroča, da ? še neizplačanih denarnih zneskov iz naslova izplačil obresti od obveznic SOD od 1.6.2005 dalje izplačuje neposredno na tožničin TRR; in da je dolžna tožnici plačati 32.884,34 EUR (prej 7.880.404,10 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.8.2004 dalje. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo 1.099,23 EUR (prej 263.421,38 SIT) in za plačilo zakonskih zamudnih obresti do 18.8.2004 (od zneskov in od datumov, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe pod točko II.4.) je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti tej sodbi je toženka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pravočasno revizijo s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in v celoti razveljavi sodbi nižjih sodišč ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V reviziji navaja, da sta obe sodišči prezrli, da je v konkretnem primeru tožnici nepravilno in z napačno uporabo materialnega prava priznana dedna pravica, ki je mogoča le na podlagi točno določenih pravnih naslovov, česar tožnica ni izkazala. Glede te okoliščine sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, s tem pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)). Tožnica je na revizijo toženke odgovorila. Meni, da revizija ni utemeljena, saj je tožnica svojo dedno pravico izkazala s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in zato predlaga njeno zavrnitev.

Revizija v delu proti odločitvi o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. Ker toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe (odločitev pod točko II.4. v izreku prvostopenjske sodbe) je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije:

Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je mogoče v bistvenem povzeti v naslednjem:

– po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani „D“ II D 511/2003 z dne 9.3.2004, pravnomočnem 18.8.2004, predstavljajo zapuščino po pokojnem J. H. obveznice SOD (v protivrednosti 14.467,86 DEM po pravnomočni odločbi Upravne enote Ljubljana, izpostava Šiška (UE) z dne 21.2.2002 in v protivrednosti 281.932,20 DEM po pravnomočni odločbi UE z dne 30.1.2001), medtem ko so zakonite dedinje, vnukinje po pokojnem J. H., in sicer do ? J. H., do ? T. K. in do ? M. B. (slednja na podlagi vstopne pravice, saj se je njena mati M. F. odpovedala dedovanju v svojem imenu), – proti pravnomočnemu sklepu o dedovanju je toženka vložila ugotovitveno tožbo v zvezi z dedno pravico tožnice s trditvami, da je tožnica prišla v zapuščinski postopek protipravno, da naj bi obstajal dvom v verodostojnost pooblastila za zastopanje na zapuščinski obravnavi, ki ji ga je dala mati, in da pooblastilo ne predstavlja izjave, na podlagi katere bi se F. M. lahko odpovedala dedovanju v svojem imenu, – toženka, ki je bila z odločbo UE postavljena kot začasna skrbnica denacionaliziranega premoženja, ki so ji bile obveznice in obresti od njih preknjižene na njen račun, in ki je bila edina upravičena sprožiti postopek za prenos lastninske pravice pri KDD, po pozivu tožnice obveznic in izplačanih obresti ni prenesla skladno s pravnomočnim sklepom o dedovanju na tožnico.

Toženka v reviziji ni navedla, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi storili nižji sodišči. Ta nekonkretiziran revizijski očitek je zato neupošteven, saj revizijsko sodišče na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja določba 220. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZD), ki med drugim določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi.

Toženki sta že nižji sodišči obširno (prvostopenjsko sodišče na četrti in peti strani prvostopenjske tožbe in pritožbeno sodišče na četrti strani pritožbene sodbe) pojasnili, da je tožnica svojo dedno pravico, po kateri ji pripada ? zapuščine po pokojnem J. H., izkazala s pravnomočnim sklepom o dedovanju in da toženka te dedne pravice ne more uspešno izpodbiti z ugovori, podanimi v tem postopku, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku. S takšnimi ugovori v tem postopku ne more uspeti tudi v primeru, če bi bili utemeljeni. Pri obstoju tožničine dedne pravice gre za tipično predhodno vprašanje, o katerem je že pravnomočno odločilo pristojno sodišče (13. člen ZPP). Sodišče mora navedeno pravnomočno odločbo upoštevati vse dokler ni z morebitnim izrednim pravnim sredstvom (224. člen ZD) razveljavljena in o tem vprašanju ne sme odločiti ponovno (in še manj drugače).

Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo toženke v ostalem delu zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora toženka tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo. Tožnici je priznalo 1950 točk za sestavo odgovora na revizijo, 2% materialnih stroškov in 20% DDV na odvetniške storitve, skupaj 1.092,01 EUR. Tožnici ni priznalo povračila sodne takse za odgovor na revizijo, saj nastanek navedenega stroška ni izkazan.


Zveza:

ZPP člen 13, 371, 374, 374/2, 377, 378.ZD člen 220, 224.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjc=