Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2525cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMjE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep II Cp 2640/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.01.2017varstvo služnosti - negatorno varstvo - začasna odredba - priposestvovanje služnosti - vznemirjanje služnosti - opredelitev služnostiPostavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.
VSL Sodba in sklep I Cp 1002/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.05.2017gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičninoNudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
VSL Sodba in sklep II Cp 2098/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.02.2019prodajna pogodba - odškodnina - nevložitev tožbe - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrite napake - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napaki - notifikacija napak - jamčevalni zahtevek - grajanje napak - jamčevalni rok - stroški postopkaPritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je določilo 465. člena OZ, ki ureja primere, ko je prodajalec vedel za napako, specialno, zato kupca zahtevka ne bi izgubila niti v primeru zamude roka za notifikacijo ali grajanje napak, res pa v sodni praksi in teoriji še ni izoblikovanega enotnega stališča o časovni zamejenosti uveljavljanja napake. Priporočilo o dveletnem roku, ki ga v pritožbah ponujata pritožnika, bi lahko bilo sprejemljivo le glede roka za notifikacijo napak, nedvomno pa je tak rok prekratek glede grajanja napak, saj se sicer položaj kupcev v primeru dobrovernih ali nedobrovernih prodajalcev sploh ne bi razlikoval. Pravilnejša se zdi razlaga, da se v takem primeru prekluzivni rok ne uporabi in torej, če sodišče ugotovi, da je kršitelj za napako vedel ali bi moral vedeti, to nima pravnih posledic in ne vpliva na začetek teka roka za sodno uveljavitev strankinih pravic, ki jih ta uveljavlja v splošnem zastaralnem roku.
VSL Sodba in sklep I Cp 2100/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.11.2019odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokazaSistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi. Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami. Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka. Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča,...
VSL Sodba in sklep I Cp 652/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.06.2020sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - podrejeni tožbeni zahtevek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ustalitev pristojnosti - znižanje tožbenega zahtevka - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - načelo realne subrogacije - z delom pridobljeno premoženje - premoženje nezakonitega izvora - delo na črnoDenarna sredstva, ki jih je tožnik po trditvah pritožnice pridobil v času trajanja zunajzakonske skupnosti s preprodajo droge, ne predstavljajo njunega skupnega premoženja, saj v primeru preprodaje drog ne gre za zakonito plačano delo kot v primeru dela na črno.
VSL Sodba I Cpg 1128/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.03.2019odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - razveljavitev zakonske določbe - ugotovitvena tožba - trenutek pridobitve premoženja - čas storitve kaznivega dejanja - odvzem nadomestnega premoženja - prepoved povratne veljave pravnih aktovPrvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam. Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano. Res je, da tožeči stranki (novi) drugi...
VSL sodba II Cpg 1705/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.01.2015fikcija vročitve – štetje rokov – osebno vročanje – jezikovna razlaga – vročitev s potekom petnajstdnevnega rokaRok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju.
VSL Sodba in sklep I Cpg 915/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.02.2019sodba s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - poprava sodbe - očitna pomota - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - odmera stroškov postopka - izostanek odločitve o pravdnih stroških - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - poroštvo - priprava pogodbe s strani ene od pogodbenih strank - gospodarski subjekt - ponudba - načelo enake vrednosti dajatev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti - domneva oderuških obresti - terjatev iz gospodarske pogodbe - fizična oseba kot porok - zakoniti zastopnik družbe - poslovodna funkcija - obseg porokove odgovornosti - poroštvena izjava - oblika poroštvene izjave - poroštvo za bodočo obveznost - neizterljivost terjatveEdina razlika med sodbo s skrajšano obrazložitvijo in sodbo s polno obrazložitvijo, je dodana obrazložitev v slednji, kar pomeni, da se izreka obeh sodb ne smeta razlikovati, oz. se izrek sodbe s skrajšano obrazložitvijo v sodbo s polno obrazložitvijo zgolj prepiše. Opustitev sodišča, da odloči o pravdnih stroških, ne predstavlja očitne pomote v smislu 328. člena ZPP, pač pa gre za vsebinsko napako pri odločanju, ki je s popravo sodbe ni mogoče odpraviti. Dopolnitev sodbe brez predloga strank ni dopustna. Okoliščina, da je tožeča stranka sama v celoti pripravila vse pogodbe in ostale listine (menične, poroštvene izjave), ne izkazuje njene nepoštenosti, pa tudi dejstvo, da je ravnala pri tem sebi v prid, samo po sebi ni zavržno. To, da zgolj ena od strank sestavi in oblikuje vsebino pogodb in spremljajočih dokumentov, je v poslovnem svetu prej pravilo kot izjema. Celo sodi v okvir standarda dobrega gospodarstvenika, ki na trgu ponuja značilne proizvode ali...
VSL Sodba in sklep II Cp 818/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastninaTožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin. Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti...
VSL sodba I Cpg 266/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.10.2014neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdiOdpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
VSL sodba in sklep I Cpg 767/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.07.2015pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost strankeZ vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
VSL sodba I Cpg 803/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.01.2015razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – oblikovalna tožba – splošni pogoji pogodbe – zakonska domneva – zmota – standard povprečne skrbnosti – izvensodna poravnava – dovoljene pritožbene novoteNa podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
VSL sodba in sklep V Cpg 864/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.10.2016avtorsko delo – ideja - arhitekturno delo – nevarovana stvaritev – dokazno breme – pravica do reproduciranja – pravica do distribuiranja – pravica do predelave – neupravičena obogatitev – zaslišanje izvedenca – izvedenec – načelo ekonomičnosti – odločitev o stroških pri sospornikihArhitekturna dela ne zajemajo le del z estetskimi ali umetniškimi prvinami, temveč so arhitekturna dela vsa dela s področja stavbarstva (tj. arhitekture), če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZASP.Dokazno breme glede obstoja pravnega temelja za uporabo avtorskega dela je na tistemu, ki mu takšno dejstvo koristi. Koristi pa tistemu, ki želi delo uporabiti, sicer ga bo uporabil, ne da bi imel upravičenje (pravni temelj) za tako uporabo.V skladu s sodno prakso je dopuščena presoja avtorskopravnih zahtevkov po pravilih o neupravičeni obogatitvi in ne zgolj na pogodbeni ali odškodninski podlagi. Enako je Načelno stališče zvezne skupne seje z dne 26. in 27. 10. 1988 in stališče literature.Merilo iz prvega odstavka 81. člena ZASP je enako objektivizirano kot merila, ki so upoštevna pri presoji zahtevkov na podlagi 198. člena OZ. Izvedenčev izračun ni abstrakten in ne vsebuje izključno pravilniško in tarifno izračunanega zneska, temveč ustrezno odraža...
VSL Sodba II Cpg 559/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.04.2020spor majhne vrednosti - refundacija nadomestila plače - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - pravna vprašanja - dejanska vprašanja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - prekoračitev trditevOdločitev o tem, katero materialno pravo je treba uporabiti, je odločitev o pravnem vprašanju, ki je v domeni sodišča. O tem vprašanju odloča sodišče na podlagi pravno odločilnih dejstev, ki jih morata navesti stranki, ter predloženih dokazov. Zato le zmotno pravno naziranje stranke o trajanju zastaralnega roka in drugih pravnih vprašanjih samo po sebi še ne pomeni, da je njen ugovor nesubstanciran. Katera pravno odločilna dejstva mora stranka navesti, da bo njen ugovor substanciran, je odvisno od določil materialnega prava, ki jih je treba v posameznem primeru uporabiti.
VSL sodba in sklep I Cpg 1839/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.02.2015dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabeDa je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
VSL Sodba in sklep I Cp 439/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.06.2018dokaz s postavitvijo izvedenca - izvedenina - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatna vprašanja izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - prometna nesreča - zakonski znaki kaznivega dejanja - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - huda telesna poškodba - izgubljeni dobiček (zaslužek) - popolna odškodnina - merilo pričakovanosti - izgubljeni prihodek - izračun izgubljenega dobička - denarna renta - trenutek nastopa zamudeKer je sodišče izvedenki naložilo dopolnitev izvedeniškega mnenja in ji v navodilu zastavilo dodatno nalogo, je upravičena do nagrade za dopolnitev mnenja. Izvedenka je izračunala izgubo po posameznih mesecih, za iste mesece pa je sodišče upoštevalo tudi prejeta nadomestila oziroma pokojnino. Izvedenka je pojasnila način obračunavanja izgubljenega dobička (z indeksacijo), pri čemer je upoštevala vse pomembne okoliščine, ki vplivajo na izračun višine mesečnega zaslužka.
VSM Sodba in sklep I Cp 528/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek13.06.2019enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - določitev imetnika stanovanjske pravice - pravočasna zahteva za odkup stanovanja - pretek primernega rokaGlede na ugotovljeno dejansko stanje, ko tožnik vloge za pridobitev državljanstva v navedenem roku ni vložil, državljanstvo je pridobil šele v letu 2002, tožnik merilom, določenim v Ustavnem zakonu in ZDRS, ki bi ga v njegovih pravicah izenačili z državljani RS, ni zadostil. Navedeno pomeni, da tožnik do odškodnine, ker naj bi mu bil onemogočen nakup stanovanja po SZ, ni upravičen, saj izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva ni povezan s pravico odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji po SZ, ker te pravice ni pridobil.
VSL Sodba in sklep I Cpg 575/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2018popravni sklep - sodba s skrajšano obrazložitvijo - poprava napak v izreku sodbe - pobotni ugovorPo določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.
VSL Sodba I Cpg 327/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2019razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbiNa tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano. Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti. Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru...
VSL sodba in sklep I Cp 3438/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2015lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev praviceS pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma...

Izberi vse|Izvozi izbrane