<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL Sklep II Ip 117/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.IP.117.2018

Evidenčna številka:VSL00009471
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Urška Jordan
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalov

Jedro

Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo.

Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v I., II. In III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v dodatnem roku 30 dni v prostoru ID znak 000 vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred začetkom izvajanja gradbenih del s strani dolžnika ter navedlo, katera dela je dolžnik dolžan opraviti (I. točka izreka sklepa), sklenilo, da je v primeru, da dolžnik v dodatnem roku ne bo izpolnil obveznosti, dolžan za vsak zamujeni dan od dneva, ko se izteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti plačati upniku sodne penale v višini 500,00 EUR dnevno (II. točka izreka sklepa), sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške predloga za naložitev penalov v znesku 140,37 EUR v roku 8 dni od prejema, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo stroškov dalje do plačila (III. točka izreka sklepa) in sklenilo, da se predlog upnika z dne 12. 7. 2017 zavrne v delu, v katerem upnik predlaga, da sodišče dolžniku naloži plačilo obresti v primeru zamude s plačilom posameznega dnevnega zneska sodnih penalov ter zamudnih obresti od stroškov postopka, ki tečejo pred dnem nastanka dolžnikove zamude za njihovo plačilo (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da ne prebiva na naslovu Ulica 1, temveč na naslovu Cesta 2. Dolžnik resnično ne ve, kje se nahaja prostor z oznako ID znak 000, ve pa, da se nikakor ne nahaja na njegovem naslovu. Sklep je neizvršljiv tudi po vsebini. Dolžnik namreč ne ve, kateri prostor naj napolni z gradbenim materialom, in tudi ne, kako in s katerim gradbenim materialom naj napolni ta prostor do višine vhodnih vrat in kaj je sploh mišljeno z „do višine vhodnih vrat“. Enako velja glede odstranitve dveh oken in betonske plošče. Sklep sodišča pomeni nedopustno bogatenje s strani upnika, gre za povsem nesorazmeren ukrep. Vlaga tudi predlog za odlog izvršbe.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker dolžnik v pritožbi ni navedel, v katerem delu izpodbija sklep, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede na dolžnikov pravni interes sklep preizkusilo v delu, v katerem dolžnik v postopku ni uspel (I. do III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

6. V prvem odstavku 212. člena ZIZ je predpisano, da o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da dolžnik stanuje na drugem naslovu, kot je prostor ID znak 000. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, že iz obrazložitve sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3262/2011 izhaja, da gre za eno stavbo z dvema naslovoma – Ulica 1, in Cesta 2. S sklicevanjem na različne naslove dolžnik že zaradi navedenega ne more uspeti. Nepremičnino, v kateri mora dolžnik vzpostaviti prejšnje stanje, enolično identificira ID znak, pod katerim je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, saj iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da gre pri tej nepremičnini za delavnico. Navedeno se ujema z opisom prostora v izvršilnem naslovu, iz katerega izhaja, da mora dolžnik vzpostaviti prejšnje stanje v pekarski delavnici. Kot je pojasnilo Ustavno sodišče v odločbi Up-1004/11 (11. točka obrazložitve in naslednje), se v praksi razlagi izrekov sodb – tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve – ni (vedno) mogoče izogniti, pri čemer je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja, in ki je razlago hkrati tudi izzval. Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Po mnenju višjega sodišča glede na vse navedeno ne more biti dvoma v identiteto prostora, v katerem mora dolžnik vzpostaviti prejšnje stanje.

8. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je izrek izvršilnega naslova neizvršljiv zato, ker dolžnik ne ve, kako in s katerim gradbenim materialom naj napolni prostor do višine vrat, kaj je s tem mišljeno ter kako naj bi odstranil dve okni in ju nadomestil z enim oknom ter odstranil še betonsko ploščo. Po naravi stvari je jasno, da mora dolžnik izkopani prostor napolniti s primernim, običajnim gradbenim materialom (ohlapnejši izrek dolžniku omogoča, da se glede takih nedorečenih podrobnosti odloči sam1, nikakor pa ne pomeni, da izrek v tem delu ni izvršljiv), prav tako ne more biti dvoma, kaj pomeni višina vhodnih vrat. Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, je dolžnik v pekarski delavnici odstranil veliko industrijsko okno in vstavil dve novi okni ter sezidal betonsko ploščo, ki je prostor horizontalno ločil na dva dela, česar dolžnik v pravdnem postopku niti ni zanikal. Dolžnik mora torej odstraniti novo vgrajeni okni in ju nadomestiti z enojnim (primerljivim takemu, ki ga je odstranil), ker je betonska plošča, ki horizontalno ločuje dva dela, že po naravi stvari lahko zgolj ena sama v prostoru, pa tudi glede le-te ne more biti dvoma, katero betonsko ploščo naj bi dolžnik odstranil.

9. Končno pa ni mogoče slediti niti očitku dolžnika o nesorazmerju med določeno višino sodnih penalov in vsebino obveznosti. Sodišče prve stopnje je višino naloženih sodnih penalov utemeljilo z obrazložitvijo, da je ta primerna, da bo dolžnika vzpodbudila k izpolnitvi obveznosti, prav tako pa z določitvijo penalov v prisojeni višini ne gre za to, da bi se upniku omogočilo zasledovanje drugega namena, kot je izpolnitev obveznosti. Višje sodišče višino presoja za primerno tudi glede na pomen posega, ki ga je storil dolžnik kot nedobroveren posestnik upnikove nepremičnine.

10. Ker drugi odstavek 269. člena Obligacijskega zakonika (OZ) predstavlja pravno podlago za zmanjšanje sodnih penalov, če dolžnik pozneje izpolni obveznost, pa je končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti predvidena ob sami izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo. Vprašanje sorazmerja med vsebino obveznosti in višino nateklih penalov (ustavno načelo sorazmernosti iz tretjega odstavka 15. člena Ustave) se torej vsekakor lahko postavi ter je o njem treba odločati tedaj, ko dolžnik svojo obveznost izpolni, ter se z njim ukvarja sodišče, ki odloča o zahtevku za zmanjšanje višine dosojenih penalov na podlagi citirane določbe (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-181/99, 12. točka obrazložitve). Navedena zakonska določba namreč daje izvršilnemu sodišču pooblastilo, da se potem, ko dolžnik izpolni obveznost, na njegov predlog zmanjša določena vsota penalov, upoštevajoč namen, zaradi katerega je odredilo njihovo plačilo. Pri odločanju o zmanjšanju penalov sodišče upošteva vsebino obveznosti in njen pomen za upnika in tudi okoliščine v zvezi z dolžnikovo izpolnitvijo na eni strani in višino nateklih penalov na drugi strani (prim. sklep VSL opr. št. II Ip 2201/2015).

11. Pritožba glede na navedeno tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče še dodaja, da lahko o predlogu za odlog odloča le sodišče prve stopnje.

12. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Prim odločbo VSL I Cp 2712/2015 in II Cp 1512/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 21, 212
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 269, 269/2
Datum zadnje spremembe:
14.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzgz