<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba II Cpg 1054/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.1054.2016

Evidenčna številka:VSL0074855
Datum odločbe:09.11.2016
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi

Jedro

Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79480/2013 z dne 20. 5. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni plača 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka) ter povrne 339,20 EUR pravdnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne/zavrže, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.

7. Pritožnica glede tega sicer navaja, da je pooblaščenec na naroku z dne 25. 5. 2015 pojasnil, da je zakoniti zastopnik zadržan zaradi drugih obveznosti (oziroma, kot izhaja iz zapisnika, da se zaradi zadržanosti naroka ne bo mogel udeležiti) in prosil, da se ga zasliši na naslednjem naroku. S takšnimi navedbami pa je tožena stranka zgolj opravičila izostanek zakonitega zastopnika, ni pa zanj navedla nobenega opravičljivega razloga (tožena stranka npr. niti ni pojasnila zakaj konkretno naj bi bil zakoniti zastopnik zadržan, niti ni v ta namen predložila kakršnegakoli dokaza), čeprav to predstavlja konstitutiven pogoj za presojo sodišča, ali bo narok preložilo ali ne (tako tudi VSM I Cp 846/2012, VSL IV Cp 2141/2013, VSM I Cpg 11/2015). Posledično se sodišče prve stopnje do (očitno nezadostnih) navedb tožene stranke, povzete v prvem stavku tega odstavka, niti ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

8. Pritožnica tudi neupravičeno graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka privolila v prenos pogodbe iz R. A. s. p. na tožečo stranko, zaradi česar je tožeča stranka aktivno legitimirana v predmetnem sporu. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je storitve po Pogodbi (A3) za toženo stranko ves čas opravljala tožeča stranka; da je za opravljene storitve izdajala račune tožeča stranka, ki jih tožena stranka nikoli prej ni zavrnila iz razloga, ker bi jih izdala neprava oseba; in da je račune (z izjemo vtoževanih) tožena stranka (sicer z zamudo) plačevala tožeči stranki in ne na račun A. s. p. Da je tožena stranka očitno vedela, da je v pogodbenem odnosu s tožečo stranko, je nenazadnje izhajalo tudi iz samih toženkinih navedb, saj je le-ta zatrjevala, da je tožeči stranki (in ne A. s. p.) 12. 11. 2012 poslala sporočilo, da naj (tožeča stranka) več ne izvaja storitev zanjo oziroma, da je tožečo stranko (in ne A. s. p.) v maju 2013 obvestila, da le-ta ni izpolnila pogodbenih obveznosti. Na tej dejanski podlagi pa je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka aktivno legitimirana v tem sporu. O privolitvi v prenos pogodbe je namreč mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke in ni potrebno, da je ta izrecno izražena. Takšno stališče je tudi skladno z določbo prvega odstavka 18. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem se volja [za sklenitev pogodbe] lahko izjavi ne le z besedami, temveč tudi z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Prav na podlagi zgoraj opisanih ravnanj tožene stranke pa se tudi po oceni višjega sodišča da zanesljivo sklepati, da je tožena stranka (konkludentno) privolila v prenos pogodbe na tožečo stranko v smislu določbe 122. člena Obligacijskega zakonika.

9. Nedovoljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje preuranjeno sledilo zgolj izpovedbi zakonitega zastopnika tožeče stranke, kot tudi, v kolikor pritožnica s tem meri na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo/vpogledalo z njene strani predlaganih prič/listinskih dokazov (prvi odstavek 458. člen ZPP). Slednji očitek je deloma tudi protispisen, saj iz 5. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče vpogledalo v vse predložene listinske dokaze. Prav tako pritožnica protispisno navaja, da tožeča stranka za svoje trditve o aktivni legitimaciji ni predložila nobenih dokazov (prim. pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 18. 8. 2014 in 29. 10. 2014). V delu, kjer pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja, ker ni zaslišalo predlaganih prič, pa višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da pravica do izvedbe dokazov ni neomejena – v kolikor obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih prič, niso utemeljeni, pa pritožnica niti ne zatrjuje, še manj obrazloži.

10. S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene očitke, ki so za odločitev bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člen ZPP).

11. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Tudi tožeča stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.


Zveza:

OZ člen 18, 18/1, 122, 122/2. ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 458, 458/1.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NjY1