<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba I Cpg 1470/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1470.2014

Evidenčna številka:VSL0077134
Datum odločbe:20.11.2014
Senat, sodnik posameznik:Franc Seljak (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Magda Teppey
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - aktivna legitimacija - premoženjski interes - upravičenec za prejem izpolnitve - tatvina predmeta leasinga

Jedro

Leasingojemalec ima premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga.

Do zavarovalnine ni upravičen zgolj leasingojemalec, temveč tudi leasingodajalec.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v izpodbijani III. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek zavrne tudi za znesek 40.696,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 8. 2011 dalje do plačila;

- v izpodbijani V. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 119,26 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila;

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu izpodbijane III. točke izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati njene pritožbene stroške v znesku 851,02 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Tožeča stranka sama nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom:

- združilo gospodarski zadevi VII Pg 3513/2011 in VII Pg 3873/2011 v skupno obravnavanje (I. točka izreka);

- zavrglo tožbo v gospodarski zadevi VII Pg 3873/2011, ki se glasi: „Tožena stranka Z. d.d., je dolžna tožeči stranki V. k.d., plačati znesek 60.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 8. 2008 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.“ (II. točka izreka);

- odločilo, da je tožena stranka Z d.d., PE Podružnica Ljubljana dolžna tožeči stranki V. k.d., plačati znesek 44.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 8. 2008 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo (III. točka izreka);

- zavrnilo zahtevek za znesek 15.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 11. 2008 dalje do plačila in v obrestnem delu za zakonske zamudne obresti od zneska 44.900,00 EUR od dne 16. 11. 2008 do dne 25. 8. 2011 (IV. točka izreka);

- odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v višini 2.507,26 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do dne plačila (V. točka izreka).

2. Proti III. in V. točki izreka te odločbe, torej zoper sodbo, se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico. Podrejeno pa je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da je tožeča stranka upravičena samo do razlike odškodnine v znesku 4.203,49 EUR, ter da ustrezno zniža prisojene stroške oziroma, da sodbo v izpodbijani III. in V. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka kot leasingojemalec zahtevala izplačilo zavarovalnine zaradi tatvine predmeta leasinga(1) od tožene stranke, zavarovalnice. V zavarovalni polici za zavarovanje avtomobilskega kaska je bil kot zavarovanec naveden leasingodajalec. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka leasingodajalcu po poravnavi(2) že izplačala zavarovalnino v znesku 40.696,51 EUR. Sodišče prve stopnje pa je presodilo, da je tožena stranka izpolnila napačni osebi, zato je tožbenemu zahtevku v višini 44.900,00 EUR(3) s pripadki ugodilo. Obrazložilo je, da je kljub dejstvu, da je v zavarovalni polici kot zavarovanec naveden leasingodajalec, edini upravičenec do zavarovalnine leasingojemalec, saj ima kot ekonomski lastnik predmeta leasinga materialni interes, da zavarovalni primer ne nastane(4). Ob tem se je sklicevalo na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011(5).

6. Pritožbeno sodišče se z opisanim stališčem sodišča prve stopnje ne strinja. Citirane odločbe Vrhovnega sodišča namreč ni mogoče razlagati na način, da leasingodajalcu odreka upravičenost do pravic iz zavarovanja po zavarovalni pogodbi, v kateri je izrecno opredeljen kot zavarovanec. Bistvo te odločitve je, da ima leasingojemalec (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga(6). Prav lastninska pravica, iz katere izvira možnost poplačila iz vrednosti predmeta leasinga, predstavlja za leasingodajalca varstvo njegovih terjatev v primeru, da leasingojemalec svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil. V kolikor pa pride do tatvine vozila, lahko leasingodajalec svoj položaj zaščiti tako, da prejeto zavarovalnino poračuna s pogodbenim dolgom leasingojemalca. Zato iz dejstva, da je v primeru škodnega dogodka oškodovan jemalec leasinga, saj mora kljub izgubi predmeta leasinga plačati še vse obveznosti po leasing pogodbi, leasingodajalec pa zaradi tega ne utrpi nobenih posledic v svoji premoženjski sferi, ne gre sklepati, da leasingodajalec nima nikakršnega premoženjskega interesa za to, da zavarovalni primer ne bi nastal. To pomeni le, da ima leasingojemalec v primeru škodnega dogodka samostojno upravičenje do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe.

7. Presoja sodišča prve stopnje, da je do zavarovalnine upravičen le leasingojemalec ter da je tožena stranka izpolnila napačni osebi, je torej zmotna. Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik(7). Ker je v zavarovalni pogodbi kot zavarovanec naveden leasingodajalec, ki izkazuje interes po drugem odstavku 948. člena OZ, je tožena stranka plačilo zavarovalnine v znesku 40.696,51 EUR opravila upravičeni osebi. Zato je njena obveznost v tej višini ugasnila.

8. S poravnavo med toženo stranko in leasingodajalcem je bil dogovorjen le nesporni del obveznosti plačila zavarovalnine v znesku 40.696,51 EUR. Iz neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da znaša celotna zavarovalnina 44.900,00 EUR. Iz tega sledi, da tožena stranka obveznosti po zavarovalni pogodbi še ni izpolnila v celoti. Upravičenje do plačila preostalih 4.203,49 EUR s pripadki pa pripada (tudi) tožeči stranki kot nosilcu premoženjskega interesa za to, da zavarovalni primer ne nastane(8). Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu je zato pravilna.

9. Glede na navedeno je pritožba delno utemeljena. Zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka delno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za znesek 40.696,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 8. 2001 dalje do plačila zavrnilo (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu III. točke izreka, to je za 4.203,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 8. 2001 dalje do plačila, potrdilo (353. člen ZPP).

10. Zaradi delne spremembe sodbe sodišča prve stopnje v III. točki izreka je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev o stroških pravdnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). Ker pritožnik odmeri prisojenih stroškov s strani sodišča prve stopnje ni nasprotoval, je pritožbeno sodišče skladno z načelom uspeha tožeči stranki priznalo 236,96 EUR pravdnih stroškov (7 % uspeh), toženi stranki pa 117,70 EUR pravdnih stroškov (93 % uspeh). Po medsebojnem pobotanju je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo 119,26 EUR pravdnih stroškov. V primeru zamude je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

11. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo pritožbene stroške za sodno takso v višini 939,00 EUR. Priglašenih materialnih stroškov v znesku 10,00 EUR ni priznalo, saj tožena stranka njihovega nastanka ni izkazala. Glede na 90,63 % pritožbeni uspeh tožene stranke je odločilo, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti 851,02 EUR pritožbenih stroškov. V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

12. Odgovor tožeče stranke na pritožbo k predmetni odločitvi ni pripomogel, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------

(1) Vozila Audi A5 3,0 TDI DPF Quattro.

(2) Priloga B17.

(3) Višina zavarovalnine, ki jo je izračunal izvedenec.

(4) Prim. drugi odstavek 948. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

(5) Jedro te sodbe se glasi: „Tožnik, kljub temu da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V pogodbi o leasingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga, dolžnost plačila vseh obveznosti leasingojemalca ne preneha in je zato materialni interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na leasingojemalcu. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnik aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe, je tako pravilna.“

(6) Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 279/2013 z dne 21. 8. 2013.

(7) 280. člen OZ.

(8) Kar nenazadnje potrjuje tudi sama tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2014 (l. št. 47) ter v pritožbi (l. št. 71).


Zveza:

OZ člen 280, 948, 948/2.
Datum zadnje spremembe:
28.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4OTU5