Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2453cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba in sklep II Cp 1151/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.11.2017posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbeKadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.
VSL Sodba in sklep I Cp 1108/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.09.2019varstvo služnosti - stvarna služnost - služnostna pravica - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izvrševanje služnosti - vsebina služnosti - dokazno breme - priposestvovalna doba - stroški postopka - načelo potrebnosti - težko nadomestljiva škodaPritožnica priznava, da s pravno prednico vožnjam nikoli nista nasprotovali. Ne izpodbija ugotovitev sodišča, da so bile vožnje stalne, zlasti pa ne ugotovitve, da tožnikom nikoli nista povedali, da jim vožnje dovoljujeta le občasno – iz hvaležnosti oziroma do preklica. Stalno izvajanje voženj, ki ga lastnik služeče stvari dovoljuje brez omejitev in opozoril o začasnem dovoljenju, ne predstavlja zlorabe njegovega zaupanja. Ne le tožnik, pač pa tudi toženka v navedbah in vse zaslišane priče so potrdile tožbene navedbe, da so se vožnje z osebnimi vozili izvajale v več kot v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi. Zato dodatno dokazovanje z listinami iz uradnih evidenc o vpisu tožnikovih osebnih vozil v register ni bilo potrebno.
VSL Sodba in sklep I Cp 726/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.11.2018izplačilo odškodnine - zahteva za plačilo odškodnine - odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - obvezno avtomobilsko zavarovanje - nesklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - lastništvo motornega vozila - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - priznanje dejstev - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - izvajanje dokazov - dokazna ocena - izročitev v posest - prenos prometnega dovoljenja - uporaba motornega vozila v prometu - prometna nesreča - volja zastopanegaZa nedopustno ravnanje zastopnika zastopani ne odgovarja oziroma zanj odgovarja zastopnik sam, vendar pa se v konkretnem primeru toženki ne očita deliktno ravnanje, ki ga je storil zastopnik, temveč ravnanje, ki ga je storila sama, in sicer da kot lastnica avtomobila, ki je bilo uporabljeno v prometu, zanj ni sklenila zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kar bi bila dolžna storiti v skladu z 2. in 15. členom ZOZP. Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest. Na lastniku nezavarovanega vozila je večja skrbnost glede omogočanja uporabe vozila oziroma mora poskrbeti za to, da do uporabe vozila v prometu ne pride.
VSL Sodba in sklep I Cp 1718/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.06.2018veljavnost oporoke - ničnost oporoke - pisna oporoka pred pričama - ugotovitev ničnosti listine - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnavaSmisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi izjavo, da je podpisani zapis njegova oporoka. Niti nenasprotovanje zapustnice zapisanemu in prebranemu besedilu, niti slabotno strinjanje oziroma vzgib strinjanja, o katerem je izpovedala priča, ne predstavljata izjave, ki jo zahteva 64. člen ZD za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
VSL Sodba VII Kp 858/2017Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek07.02.2019odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogiKaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
VSL Sodba in sklep I Cp 1831/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o upravljanju - upravljanje z gozdovi - sečnja gozda - mandatna pogodba - profesionalna skrbnost - kršitev pogodbenih obveznosti - odškodnina za posek lesa - izvedenec - izločitev izvedenca - vmesna sodba - škoda - zastaranje - ugovor zastaranja - pobotni ugovorV tej fazi postopka za izdajo vmesne sodbe zadostuje, da je tožnica dokazala nastanek oziroma obstoj škode, medtem ko bo vprašanje natančnejše količine več posekanega lesa od uradno dovoljenega ter izpad prirastka in s tem višina škode, ki je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, predmet odločanja s končno sodbo.
VSL sodba I Cpg 108/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.10.2014plačilo stroškov upravnika – neveljavnost pogodbe o upravljanju – neupravičena obogatitev – konkretizacija obratovalnih stroškov po višini – trditvena podlaga – izdatek za drugega – verzija – poslovodstvo brez naročila – neprerekane trditveTisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, in ne v razmerju do resničnega dolžnika, se povzeto splošno pravilo dopolnjuje s pravili vračanja. Iz teh med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To pravilo omogoča pasivno legitimacijo resničnega dolžnika in je posledično uporabljivo za tristranska razmerja, v katerih nastopajo plačnik, resnični dolžnik in prejemnik plačila. Vendar pa je razmerju med plačnikom in resničnim dolžnikom verzijski zahtevek mogoč zgolj v primeru, da je bila plačana obveznost, ki bi jo bil resnični dolžnik dolžan izpolniti po zakonu. Ker etažni lastniki nosijo obveznosti na skupnih delih sorazmerno njihovemu solastniškemu...
VSL Sklep II Ip 117/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek21.02.2018določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalovKadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.
VSL sodba in sklep II Cp 1284/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.01.2017izpolnitev pogodbene obveznosti – odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe – povrnitev škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – normalen tek stvari – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – zamuda upnika – kdaj pride upnik v zamudo – učinek upnikove zamude – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – prekoračitev tožbenega zahtevkaObveznost pripisa letalskih milj na podlagi domnevno plačanih računov in obveznost plačila na podlagi v tej pravdi obravnavanih (kasnejših) računov nista ne sočasni ne vzajemni (medsebojno povezani) terjatvi. Ugovor sočasne izpolnitve je namenjen le tovrstnim obveznostim, ni pa sredstvo, s katerim bi stranka dosegla, da nasprotna stranka izpolni vse zapadle obveznosti iz njunega trajajočega pogodbenega razmerja.
VSL sklep I Ip 3660/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek18.01.2017izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredna izvršljivost - soglasje dolžnika - zapadlost terjatve - materialno procesno vodstvoKot predpostavka, da je notarski zapis izvršilni naslov, je določeno dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo obveznosti. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, je zelo omejenoOdpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja
VSL Sklep II Ip 25/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek20.02.2018ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo preživnine za otroka - pojem protispisnosti - potrebni izvršilni stroškiTrditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da dolžnikova denarna nakazila v spornem obdobju predstavljajo ravno plačilo izterjevane odškodnine in ne plačilo katere druge istovrstne obveznosti do upnice, je bilo na dolžniku in ne na upnici.
VSL Sodba II Cpg 553/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.07.2017podjemna pogodba - prodajna pogodba - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - vključenost davka v ceno - trditveno in dokazno bremeV primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja, se šteje, da je slednji v ceno vključen. Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je tako na strani stranke, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da DDV v pogodbeno določeno ceno ni vključen. Tožeča stranka je bila s svojim ravnanjem (obračunavanjem DDV-ja, čeprav ni bila davčna zavezanka) neupravičeno obogatena. Njene pritožbene navedbe, da zgolj navedba postavke DDV na računih ne pomeni, da je bila tožeča stranka s tem obogatena, tako ne morejo biti utemeljene. Obogatitve namreč res ne izkazuje že sama (domnevna) napaka na računu. Utemeljuje pa jo ugotovitev, da so bile med pravdnima strankama dogovorjene cene, ki so vključevale DDV.
VSL sodba I Cpg 1590/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.12.2014pogodba o delu – podizvajalci – nominirani podizvajalci – neposredni zahtevek proti naročniku – dokazno breme – pripoznana terjatev – naročnik – trditveno bremePodizvajalec ima neposredni zahtevek (actio directa) do naročnika, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec; 2. v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Napačno pa je stališče, da bi morala biti pripoznana tudi terjatev izvajalca nasproti naročniku.
VSC sodba Cpg 93/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek17.05.2017pogodba sklenjena za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rokBistveno je, da je tožena stranka bila podpisnik pogodbe iz leta 2003, da je v njej navedena kot solastnik ogrevalnega sistema z določenim solastniškim deležem, ki je bil osnova za obračun stroškov tožeče stranke kot upravitelja sistema. S to pogodbo je tožena stranka sprejela zavezo, da bo upoštevala šestmesečni odpovedni rok in v primeru odpovedi je slednje ključno, ne pa njen status lastništva. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Pogodbeni, sedaj pravdni stranki, sta dogovorili šestmesečni odpovedni rok in tožena stranka ga je dolžna spoštovati in v tem obdobju ravnati kot pred začetkom teka odpovednega roka, kar pomeni izpolnjevati obveznosti po pogodbi. Ta obveznost je v plačilu nastalih fiksnih stroškov upravljanja.
VSL sodba I Cpg 638/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.12.2014upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – uporaba skupnih delov – upravljanje skupnih delov nepremičnine – ključ delitve – določitev upravnika – verzijaSklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij ni pogoj za veljavnost pogodbe o upravljanju. Določitev solastniških deležev je lahko predmet pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, vendar le, če odstopa od kriterijev, določenih v 115. členu SPZ, po katerem so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem (če zakon ali pogodba ne določa drugače).Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem. To velja ne glede na to, da prostora, za katera tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, predstavljata funkcionalno celoto, ločeno od glavne poslovne stavbe. Temelj terjatve oziroma zahtevka predstavljajo vsi v postopku uveljavljani stroški upravljanja in obratovanja stavbe.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 1481/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.01.2019odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevkaNepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo,...
VSL Sodba in sklep II Cp 527/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - padec motorista - madež na vozišču - trditveno in dokazno breme - presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage - protipravnost ravnanja - vzdrževanje ceste - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - hude telesne poškodbe - poškodbe nog - dolgotrajno zdravljenje poškodb - mnenje izvedenca - duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice poškodb - nesposobnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - neodpravljiva postopkovna napaka - pridržanje odločitve o pravdnih stroškihTekočina lahko izteka na cestišče le iz vozila, ki ni tehnično brezhibno, zato že uporaba takšnega vozila v prometu predstavlja protipravnost ravnanja voznika motornega vozila. Nevarnost, ki jo iztekanje tekočine iz vozila predstavlja za druge udeležence v prometu, spada v sfero voznika takega vozila. Konkretnejših trditev o protipravnosti ravnanja neznanega voznika zato tožnik ni bil dolžan podati.
VSL Sklep II Kp 4980/2011Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek21.11.2017stranska denarna kazen - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - tek in prekinitev zastaranja - obročno plačilo denarne kazni - izvršitev odločb - način izvršitve denarne kazni - izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbeIzdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila stranske denarne kazni predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu kazen ne sme izvršiti, in ki po določbi drugega odstavka 92. člena KZ-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja stranske denarne kazni.
VSL Sodba in sklep I Cp 916/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.01.2019podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škodaV konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
VSC Sklep I Ip 80/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek25.04.2018paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izrek sklepa o izvršbi - kazenska sodba - izvršilni naslovParicijski rok sme kljub pravnomočni odločbi določiti izvršilno sodišče samo, če ni bil določen v odločbi. Izvršilno sodišče določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti glede na konkretne okoliščine in upoštevaje pravila postopka, v katerem je bila izdana izvršilna listina3. Paricijski rok ni obvezna sestavina tožbe. Je le obvezna sestavina sklepa o izvršbi, če ni bil prej določen v izvršilnem naslovu. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi dolžnik ne more biti ne na boljšem, ne na slabšem, kot če bi bil določen v izvršilnem naslovu.

Izberi vse|Izvozi izbrane