Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2398cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep III Ip 2443/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek28.09.2016nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspehSodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka...
VSM sklep I Cpg 527/2016Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek19.01.2017mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodkaDejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
VSL Sodba I Cpg 646/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.11.2019neupravičena pridobitev - konkludentno ravnanje - privolitev v prikrajšanje - plačilo nedolga - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - prekluzija - plačilo v izogib sili - pridržek pravice zahtevati vračilo - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - predvidljivost - stroški pravdnega postopka - kriterij uspeha - delni uspeh v pravdi - uspeh po temelju in po višiniDelna razveljavitev prvostopenjske sodbe v prejšnjem pritožbenem postopku (opr. št. I Cpg 889/2016) je bila posledica stališča pritožbenega sodišča, da za obravnavanje oziroma upoštevanje dejstev o plačilu računov tožene stranke tudi po 5. 5. 2009 zaradi ekonomske nuje (t. j. iz razloga, da bi se izognila sili) ni bilo podlage v drugem odstavku 362. člena ZPP. Z uveljavljanjem kršitve 23. člena URS, zatrjevanega nekorektnega materialnega procesnega vodstva prvostopenjskega sodišča v postopku in neupravičenega neupoštevanja razloga za plačilo računov v njihovem polnem znesku tudi po 5. 5. 2009, skuša pritožnica izkazati, da je prišlo do situacije, kot bi bila izdana zanjo "sodba presenečenja". Pravicam strank v pravdnem postopku ustreza tudi njihova dolžnost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, prav tako pa h kvaliteti sodnega varstva. Od stranke je treba pričakovati, da bo v postopku ravnala skrbno, med drugim tudi z ustrezno...
VSC Sodba Cpg 100/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek04.09.2019izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ničnost pravnih poslov - osebni stečaj fizične osebe - insolventnost dolžnika - neodplačni pravni poselZa neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj se s sklenitvijo neodplačne pogodbe obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom in se s tem nujno oslabi dolžnikov poslovnofinančni položaj ter so(prispevajo) k nastanku insolventnosti. Neodplačna razpolaganja so zato izpodbojna tudi, če so bila opravljena preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti. Ker torej velja, da bi morali sporni pogodbi biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, sta nični. Ničnost pa se lahko uveljavlja, četudi se je nad eno od pogodbenih strank pričel postopek osebnega stečaja in če se ta ugotovi, nastopijo enaki učinki kot v primeru, če se ugotovi, da je dejanje izpodbojno po pravilih ZFPPIPP. Vzpostavi...
VSL Sodba I Cpg 958/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.12.2018dokazni standard - dokazno tveganje - prepričanje - pretežna verjetnost - dokazna ocena - dokazno breme - prevalitev procesnega trditvenega bremena - prenehanje najema poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - cenitev sodnega cenilca - navadna škoda - tržna vrednostV konkretnem primeru je bilo dokazno breme o obstoju zatrjevane opreme na tožeči stranki, vendar je bilo na drugi stran na toženi stranki dokazno breme glede trditev o neobstoju te opreme (212. člen ZPP). V takih primerih mora biti dokazno tveganje porazdeljeno med obe stranki, tega pa ni mogoče doseči z uporabo dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma), ampak le z dokaznim standardom pretežne verjetnosti. Pri tem kakšen dokazni standard uporabiti, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi moč razpoložljivih dokazov oziroma ali je stranka dokazno storila vse, kar je lahko storila. Izvedeni dokazi, predlagani s strani tožeče stranke, so potrdili njene trditve o opremi, ki jo je imela v najetem poslovnem prostoru in jo uporabljala za opravljanje njene dejavnosti. S tem je tožeča stranka uspela dokazati svoje trditve, s čimer se je procesno dokazno breme prevalilo na toženo stranko, še zlasti upoštevaje, da je tožena stranka tista, ki je ravnala malomarno...
VSL Sodba I Cpg 1064/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.12.2017posredovanje podatkov odvetniku - davčni obračun - razkritje finančnih podatkov - neprimeren dokaz - dokazna ocena - neprerekana dejstva - razpravno načelo - uveljavljanje ničnosti - višina terjatve - obrazloženost stroškovne odločitveTožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP). Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost. Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
VSM sklep I Ip 1223/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek12.03.2015ustavitev postopka - odločanje o ugovoru po pravnomočnem zaključku postopka - sodni penaliNajkasneje v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, v katerem je sodišče kot podlago za odločitev štelo umik predloga za izvršbo, bi moral dolžnik uveljavljati, da ustavitev izvršilnega postopka zaradi vloženega ugovora dolžnika, glede katerega le-ta še vedno izkazuje pravni interes, ni dopustna. Ker pa se je dolžnik konkludentno strinjal z ustavitvijo izvršilnega postopka (s tem, ko je pritožbeno ni izpodbijal), po pravnomočni ustavitvi in s tem koncu postopka ne more več pričakovati (meritorne) odločitve o svojem ugovoru.
VSL sodba I Cpg 724/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.05.2015razlaga pogodbe – dvostransko obligacijsko razmerje – stvarnopravna obveznost – zavezovalni pravni posel – stvarno breme – prenehanje pogodbenih obveznosti – pogodba o prevzemu dolga – poroštvo – prenos pogodbe – prevzem izpolnitve – privolitev – razvezni pogoj – ničnost – nemogoč pogoj – neobstoječ pogoj – neizvedba dokazovZavezovalni pravni posel ni zgolj predpostavka za ustanovitev stvarne pravice/obveznosti, temveč predstavlja samostojno obligacijsko zavezo, za katero je značilno, da bo, tako v primeru, če pride do prenosa lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, kot tudi v primeru, če kasneje na podlagi zavezovalnega pravnega posla ne pride do ustanovitve stvarne pravice, dolžnik še naprej (osebno) zavezan k izpolnitvi dolžnega ravnanja, upnik pa upravičen zahtevati izpolnitev do dolžnika.
VSL Sklep II Ip 2629/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.12.2017neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škodaSoglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom pa ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP). To pa pomeni, da izjava o soglasju za neposredno izvršljivost obveznosti ni dovoljena, če bi bilo takšno soglasje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnim pravilom. Ko pa je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ. Ta, kot kasnejši zakon, kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena...
VSL sodba I Cpg 33/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.10.2014male avtorske pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – dolžnost poročanja – tožba na sklenitev pogodbe o dolžnosti poročanja – civilna kazen – stroški terenskega poročanjaZASP od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi poročanja o uporabi del ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
VSM sodba I Cpg 488/2016Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek19.01.2017odškodninska odgovornost poslovodje po 42. členu ZFPPIPP - tožba v korist stečajnega dolžnika - tožba v korist vseh upnikov - tožba vložena po zaključku stečajnega postopka - pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika - spregled pravne osebnosti - sodba presenečenjaDa se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Ker je stečaj podjetja in s tem obstoj stečajne mase bistvena (materialnopravna) predpostavka za odškodninske zahtevke po navedeni pravni podlagi, z ustavitvijo stečaja preneha tudi odškodninska terjatev, saj gre po njeni vsebini za terjatev stečajnega dolžnika. Odškodninske terjatve po zaključku stečaja ni več mogoče vplačati v stečajno maso.
VSL Sodba I Cpg 508/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.11.2018obnova fasade - podjemna pogodba - gradbena pogodba - obličnost - forma ad probationem - ustna sklenitev pogodbe - naročnik del - pasivna stvarna legitimacija - dokazna ocenaPisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).
VSL Sodba I Cpg 867/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.01.2018zavarovalna pogodba - požarno zavarovanje - solastnina - upravičenec do zavarovalnine - solidarnost upnikov - namen premoženjskega zavarovanja - višina zavarovalnine - stranska intervencijaČe je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel. Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti...
VSM Sklep I Ip 370/2019Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek03.07.2019izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obrestne obresti (procesne obresti) - načelo sorazmernosti - namenska razlaga zakonske določbe - načelo formalne legalitete - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicijaV postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, procesne obresti ustvarjajo dodaten (kaznovalni) pritisk na dolžnika, da plača zapadlo denarno obveznost. Upnik takrat (še) nima druge možnosti prisile in mu ostane edina možnost, da uveljavlja svojo terjatev pred sodiščem z namenom, da pridobi izvršilni naslov. Ko je upnik izvršilni naslov pridobil, pa ima v izvršilnem postopku široke možnosti uveljavitve državne prisile za poplačilo svoje terjatve (prisilna prodaja dolžnikovega premoženja), zato je dodatna prisila z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka od vseh do takrat zapadlih obresti (tudi zamudnih), ki so zajete v izvršilnem naslovu, nepotreben in prekomeren ukrep. Posebna narava neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se ne odraža v popolni svobodi opredelitve obveznosti, ki bi ji moralo v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga izpostavlja tudi pritožba, izvršilno...
VSL Sodba I Cpg 1025/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.03.2018odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - pravica do povrnitve škode - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - odločanje v upravnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek javnega naročila - potek postopka - reševanje predhodnih vprašanj - smiselna uporaba ZPP - revizija postopka javnega naročanja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkovPri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Tako je (tudi) odločanje upravnih organov v upravnih zadevah z vidika miselnega procesa podobno ali celo enako miselnemu procesu sodnika. In zato vsaka zmotna ugotovitev dejanskega stanja ali drugačna razlaga pravnega predpisa (tudi v teh primerih), tako po stališču sodne prakse, kot pravne teorije, še ne pomeni protipravnega ravnanja. Tudi ustaljena sodna praksa s protipravnostjo ravnanja državnega organa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, ki se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse; neuporabo povsem jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti; grobo kršenje postopka; opustitev ugotavljanja lastništva stanovanja, ki je v izvršbi predmet izvršbe; napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti...
VSL Sodba I Cpg 672/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.01.2018odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne državeDoločba, po kateri upravitelj odškodninsko odgovarja upnikom, ne pomeni, da odgovarja samo njim. Če povzroči škodo tretjim osebam, jim namreč odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Zavarovalnica ne more odškodninsko odgovarjati, če ni podana temeljna predpostavka, to pa je, da gre za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja. Predpostavka protipravnosti vložitve tožbe je, da gre za očitno neutemeljeno tožbo oziroma kadar gre za zlorabo postopka za drugačen namen, kadar torej stranka ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožeča stranka v tem postopku postavlja tezo, da a priori neupoštevanje v naprej pripravljenih strokovnih mnenj pomeni očitno neutemeljenost vložitve tožbe in posledično odškodninsko odgovornost toženca. Pravno naziranje je v direktnem nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do...
VSM sklep I Ip 1267/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek23.01.2015zaključek izvršilnega postopka v posledici poplačila terjatve - izčrpanje pravnega interesa za izvršbo - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - razveljavitev dejanj, opravljenih po koncu postopka - nedopustnost nadaljevanja postopka po poplačilu upnika - povezanost pravnomočnih odločb v postopku - zakonske zamudne obresti od tuje valute - stečajni postopek nad dolžnikom - učinek sklepov stečajnega senata - povezanost odločitve o pravnem sredstvu z vsebino izpodbijane sodne odločbe - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - argument koherence - ravnotežje ustavno varovanih interesov v izvršilnem postopkuŽe samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka in sovpada z izčrpanjem upnikovega pravnega interesa za izvršbo kot temeljno procesno predpostavko za vodenje postopka. Upnikovo stališče, ki posamezna dejanja sodišča v fazi izvršbe obravnava samostojno, brez povezave s pravnomočno zaključeno dovolitveno fazo (pravnomočnim sklepom o izvršbi), je v nasprotju z zahtevo po koherenci (notranji povezanosti, soodvisnosti) kot temeljno lastnostjo pravnega sistema. Ustavitev postopka se po naravi stvari lahko nanaša le na postopek, kot je bil v teku. Za odgovor, v kakšnem obsegu oziroma glede katerih terjatev je obravnavani postopek izvršbe sploh tekel, je edina relevantna pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi. Posebna možnost poplačila upnika zunaj stečajnega postopka (v izvršilnem postopku) ni v tem, da bi upnik lahko dosegel nadaljevanje izvršilnega postopka za neko drugo oziroma drugačno terjatev...
VSL sodba I Cpg 429/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.01.2017oderuštvo – prenos poslovnih deležev – ničnost prodajne pogodbe – pravica do izjave – potrebnost postavitve izvedenca – primernost dokaza – zavrnitev dokaznih predlogov – vpogled v prepis zapisnika – nepravilnost prepisa zapisnika – očitno nesorazmerje dajatev – odvisnost – neizkušenost – lahkomiselnost – ničnost zaradi nemoralnosti – kaznivo dejanje goljufije – prevara – odškodnina zaradi prevareZaupanje je tožeča stranka prikazovala kot vrsto odvisnosti. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je že prvostopenjsko sodišče presodilo pravilno, da je tudi to premalo za to, da bi obstajala odvisnost tožeče stranke. Zgolj čustvena naklonjenost ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bila tožeča stranka v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.Pravni posel je zaradi nesorazmerja v ceni sicer lahko neveljaven, toda le, če za pravo vrednost stranka ni vedela in ni morala vedeti. Stranka se mora torej pozanimati, kakšna je pravilna cena. Le če je to storila, se bo lahko sklicevala na nesorazmernost dajatev. Uveljavljala jo bo torej lahko le v primeru upravičene zmote. Zgolj življenje v inozemstvu in pa nepoznavanje pravne ureditve Republike Slovenije pa tudi ni razlog za morebitno neizkušenost. Jasno je, da mora oderuh „izkoristiti“ šibak položaj...

Izberi vse|Izvozi izbrane