Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2398cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM sklep I Ip 1047/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.12.2014nadaljnji izvršilni stroški upnika - priznanje stroškov kot prednostne terjatve - pravočasnost priglasitve stroškovV izvršilnem postopku se o stroških postopka ne odloča samo z enim sklepom sodišča (kot v pravdnem postopku), ampak z več sklepi glede na zahteve upnika v zvezi s posameznimi stroški. Z upoštevanjem navedenega je treba standard „ takoj „ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.
VSL sklep I Cpg 872/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.09.2014prodajna pogodba - razveza pogodbe - učinki razvezane pogodbe - stvarne napake motornega vozila - zamudne obresti - materialno procesno vodstvo - razjasnjevalna dolžnost dolžnost - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGlede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ni predlagala (ustreznega) dokaza za pobotni ugovor, ni obstajala dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga ter ji hkrati za primer, da bo dokaz s postavitvijo izvedenca predlagala, že v naprej naloži plačilo predujma Pomoč sodišča prve stopnje v konkretni zadevi je bila po oceni višjega sodišča prekomerna, posegla pa je tudi v pravico tožeče stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.Peti odstavek 111. člena OZ sicer res ne govori (izrecno) o zamudnih obrestih, kar pa ne pomeni, da stranka do teh nikoli ni upravičena.
VSL Sodba I Cpg 1118/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.07.2018tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnostiSodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
VSK sodba Cpg 163/2016Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek02.09.2016dospelost terjatve - pogoj - začetek teka zastaralnega roka - pobotIzstavitev samega računa ni bila pogoj za nastanek oz. zapadlost obveznosti, in sicer ne glede na to, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu Pogodbe o zagotavljanju pravne pomoči dogovorili, da bo tožeča stranka omenjeni pavšalni znesek plačevala mesečno na podlagi računa, ki ga bo do 15. dne v mesecu za predhodni mesec v tej zvezi izstavila tožena stranka. Tega stališča ne more omajati niti določba 11. člena ZOdvT.
VSL sklep I Cpg 873/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.08.2016začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – sposobnost razsojanja – razsodnostOb ugotovljenem duševnem stanju tožnika v času podpisovanja sporne pogodbe, zaradi katerega je bila njegova sposobnost za razsojanje in razumevanje pomena posledic njegovega ravnanja bistveno okrnjena, je v zvezi s pomanjkanjem kakršnekoli razumsko utemeljene in logične podlage za neodplačni prenos deleža in odpoved vodstvenim funkcijam v družbi, verjetnost obstoja tožnikove terjatve izkazana. Iz ravnanja tožnika, ki je s sporno pogodbo brez nadomestila na toženo stranko prenesel delež v družbi, ki mu je pomenila največ, v kateri je bil zaposlen, v katero je vložil vse premoženje in življenjsko delo, verjetno izhaja, da tožnik v kritičnem času ni bil sposoben razumeti pravnih posledic sklenjenega posla.
VSL Sodba in sklep I Cpg 231/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek21.06.2017izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - darilna pogodba - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - domneva izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - čista vrednost premoženja - sklepčnost tožbe - začasna odredba - nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - stranski intervenient - pravni interes intervenientaS tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo...
VSL Sklep I Cpg 783/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.2017kontradiktornost v postopku zavarovanja - načelo hitrosti postopka - zloraba bančne garancije - nedovoljene pritožbene novote - načelo vestnosti in poštenja - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - potencialna nevarnostV postopku zavarovanja z začasno odredbo je treba upoštevati določene posebnosti, predvsem da gre za ukrep zavarovanja zahtevka in da za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka. Ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku. Kontradiktornost postopka se lahko vzpostavi šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z ustaljeno sodno prakso, ko je brez naroka odločilo po ugovoru dolžnika in odgovoru upnika na ugovor dolžnika. O spornih dejstvih med pravdnima strankama in o pravilni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, to je o temeljnem poslu, bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga upnik v pritožbi ni uspel izpodbiti, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za zvijačno ravnanje dolžnika, kar bi bil edini razlog za to, da bi lahko sodišče dolžniku preprečilo unovčitev...
VSL Sklep I Cpg 15/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.07.2018začasna odredba na prepoved vnovčenja bianco menice - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - garancijska pogodba - zavarovanje obveznosti - izročitev bianco menic - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - ločitveni upnik - zavarovana terjatev - nezavarovana terjatev - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zastavna pravica - menica - ček - hipotekarna tožba - učinki potrjene prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - vrstni red - prodaja predmeta zavarovanja - obseg terjatve - datum dospelosti menice - instrumenti zavarovanja - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - nepreklicnostKot zavarovana terjatev v insolvenčnem postopku se šteje zgolj tista terjatev upnika, ki je zavarovana s pravico do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice. Med ločitvene pravice zato spadata, na primer, zastavna pravica, kot tudi pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Navedeno pomeni, da druga sredstva zavarovanja (npr. menica, ček), ki ne ustvarjajo pravice upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz istega premoženja, upniku, v skladu z določbami ZFPPIPP, ne dajejo ločitvene pravice. Zastavna pravica služi zavarovanju ene ali več terjatev in pooblašča zastavnega upnika, ki mu terjatev ob zapadlosti ni izpolnjena, da se poplača iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplačilna pravica zastavnega upnika poleg glavnice zajema tudi obresti in stroške in ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Upnik lahko zahteva od sodišča...
VSC Sodba Cpg 68/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek15.05.2019pogodbena zaveza - prenehanje pogodbe po zakonu - bioplinarna - dodelitev podpore po EZ - finančna podpora proizvajalcem električne energijePredmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje. Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena...
VSL sodba I Cpg 85/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.01.2017najemna pogodba - bistvene sestavine najemne pogodbe - predmet najema - pravni temelj za uporabo stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - obličnost pogodbe - poslovni prostor - odplačnost najema - domneva o popolnosti listine - privolitev v prikrajšanjeNajem je torej nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari.Bistveni sestavini najemne pogodbe sta določitev predmeta najema in določitev plačila za njegovo uporabo.Iz najemne pogodbe povsem jasno izhaja, katere prostore ta obsega. Prvi odstavek 56. člena OZ pa določa domnevo o popolnosti listine - če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker tožena stranka ne zatrjuje, da bi bila med njo in katerimkoli od najemodajalcev sklenjena kakšna druga (dodatna) pogodba za uporabo vrta, je torej zaključek, da je slednjega uporabljala brez pravnega temelja, pravilen. Dejstvo, da prejšnji najemodajalci takšni uporabi niso nasprotovali, tako lahko pomeni le, da so privolili v lastno prikrajšanje. Takšna privolitev pa seveda ne pomeni pravnega temelja za uporabo, ki bi se (avtomatično) prenesel na novega najemodajalca (tožečo stranko).Sama postavitev vrta in njegova povezanost...
VSL Sklep II Ip 2994/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek06.02.2019izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - opustitev - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazenMed strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013). Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.
VSL sodba I Cpg 847/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.09.2014pogodbena kazen – sosporništvoPogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Sodna praksa dosledno poudarja, da gre za kogentno določbo, ki učinkuje ne glede na dogovor strank, pri čemer pojasnjuje, da je opisana prepoved namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Nasprotno pravna teorija dopušča možnost pogodbene kazni, in sicer takrat, ko upnik uresniči pravico odstopiti od pogodbe, torej v primeru neizpolnitve pogodbe .
VSL Sklep II Ip 2285/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek19.09.2018stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otrokaPritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice. Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži. Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
VSL sklep III Ip 4426/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek23.02.2015poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodbPogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
VSL Sodba I Cpg 935/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.05.2018poslovodstvo - povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost poslovodstva - dolžna skrbnost članov uprave - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - stečaj - višina škode - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - deklaratoren vpis - zakonito zastopanje - obseg pooblastil - vpis v sodni register - omejitev zastopanja - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - obličnost - insolventnost - poplačilo terjatev upnikom - denarna odškodninaPosamezen član poslovodstva se razbremeni odgovornosti za škodo zaradi zamude z opravo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, če dokaže, da teh dejanj ni mogel opraviti samostojno in če dodatno dokaže enega od teh položajev: a) da je na seji poslovodstva predlagal, da se dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali (1. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP) ali b) da član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag (2. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP). Dodatna pogoja za razbremenitev iz 1. oziroma 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP sta torej predpisana alternativno, zato tožencu, ki je zatrjeval in dokazoval dodatni pogoj iz 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ni bilo potrebno zatrjevati in dokazovati dejstev, ki predstavljajo zakonski...
VSL Sklep II Ip 2169/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek04.12.2019stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanjeDoločbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
VSL Sodba I Cpg 733/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.03.2019pogodba o naročilu - povrnitev stroškov - zapadlost obveznosti - prepovedana gestija - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - sklicevanje na priloge - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - obrazložitev ugovora zastaranja - dokazna ocena - razlaga jasnih pogodbenih določil - plačilo DDVMed stroške, ki so v zvezi z opravljanjem posla, in do povrnitve katerih je mandatar upravičen na podlagi prvega odstavka 776. člena OZ, spadajo tudi zneski, ki jih je mandatar plačal svojemu sopogodbeniku na podlagi posla, ki ga je sklenil (v svojem imenu in) za račun naročnika. Torej tudi obratovalni stroški, ki jih je za račun naročitelja plačal dobavitelju blaga oziroma storitve. Toženka je od mandatne pogodbe odstopila, zaradi česar je pogodba s potekom odpovednega roka prenehala. Od takrat dalje tožnica za plačevanje obratovalnih stroškov za toženko ni imela nobene podlage. Kar jih je plačala, jih je plačala kljub izrecni (odpovedi) prepovedi toženke in že zato iz teh poslov, skladno z določbo 204. člena OZ, ni pridobila nobenih pravic poslovodje brez naročila. Dokazi (računi dobaviteljev in izpiski prometa na računu) ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede stroškov, ki naj bi jih tožnica v posameznem mesecu plačala za toženko. To,...
VSL sklep III Ip 4659/2013Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek21.10.2013zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja - javna osebaPoseg v osebnostne pravice je nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic. Sodno varstvo je mogoče zagotoviti le za konkretno opredeljeno kršitev osebnostnih pravic s konkretizacijo navedb, ki so objektivno žaljive, zaničljive oziroma ki neutemeljeno vzbujajo dvom o upnikovi poštenosti.
VSL Sodba I Cpg 779/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2019zavod - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratornost vpisa - izstop ustanovitelja - izplačilo deleža - pasivna stvarna legitimacija - pravna praznina - smiselna uporaba pravil - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev pravil pravdnega postopkaVpis (spremembe) zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. To pomeni, da datum vpisa pooblastila v sodni register na sam obstoj in veljavnost pooblastila ne vpliva. Bistven je le obstoj podlage, na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Tudi sicer je namen pravilnega zastopanja izključno v tem, da so varovani interesi stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Pasivna stvarna legitimacija je podana, kadar je tožena stranka subjekt zatrjevane obveznosti. Torej, ko tožeča stranka lahko terja uveljavitev svoje pravice iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti toženi stranki. Če pasivna stvarna legitimacija tožene stranke ni podana, je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Ustanovitelj, ki je izstopil iz ustanoviteljstva zavoda, mora svojo pravico do izplačila deleža uveljavljati proti preostalim ustanoviteljem in ne proti zavodu (toženi stranki). Ker...
VSL sklep I Ip 3815/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek27.01.2015solidarna obveznost – deljiva obveznost – pobot – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – nedovoljene pritožbene novote - zastaranjeUpnik z ničemer ni izkazal, da bi bil o notranjem razmerju z drugotoženo stranko o tem sklenjen izrecen dogovor, prav tako pa v konkretnem primeru solidarnost toženih strank kot delodajalcev v delovnem sporu ni določena z nobenim zakonom. Če torej niti v izreku sodbe denarna obveznost ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, gre za deljivo obveznost, zato je upnik (prvotožena stranka po izvršilnem naslovu) upravičen od dolžnika terjati le polovico terjatve.OZ omogoča pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 3. odstavka 408. člena OZ, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, v predmetnem primeru ni mogoče uporabiti, saj toženi stranki v razmerju do dolžnika glede pravice do povrnitve stroškov nista solidarna upnika.Dolžnik v pobot uveljavlja terjatev, ki naj bi izvirala iz izvršilnega naslova, torej naj ne bi bila sporna, bila naj bi vzajemna in istovrstna, dolžnik...

Izberi vse|Izvozi izbrane