Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2398cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba in sklep II Cp 2098/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.02.2019prodajna pogodba - odškodnina - nevložitev tožbe - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrite napake - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napaki - notifikacija napak - jamčevalni zahtevek - grajanje napak - jamčevalni rok - stroški postopkaPritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je določilo 465. člena OZ, ki ureja primere, ko je prodajalec vedel za napako, specialno, zato kupca zahtevka ne bi izgubila niti v primeru zamude roka za notifikacijo ali grajanje napak, res pa v sodni praksi in teoriji še ni izoblikovanega enotnega stališča o časovni zamejenosti uveljavljanja napake. Priporočilo o dveletnem roku, ki ga v pritožbah ponujata pritožnika, bi lahko bilo sprejemljivo le glede roka za notifikacijo napak, nedvomno pa je tak rok prekratek glede grajanja napak, saj se sicer položaj kupcev v primeru dobrovernih ali nedobrovernih prodajalcev sploh ne bi razlikoval. Pravilnejša se zdi razlaga, da se v takem primeru prekluzivni rok ne uporabi in torej, če sodišče ugotovi, da je kršitelj za napako vedel ali bi moral vedeti, to nima pravnih posledic in ne vpliva na začetek teka roka za sodno uveljavitev strankinih pravic, ki jih ta uveljavlja v splošnem zastaralnem roku.
VSM Sodba I Cp 853/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek12.11.2019zemljiški dolg - ničnost zemljiškega dolga - izigravanje upnikov - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - zavarovalni zemljiški dolg - posojilna pogodba - ustanovitev zemljiškega dolga - časovne meje pravnomočnosti - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes za vložitev tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevkaNa tej osnovi je glede sporne nepremičnine že zgolj ob sklicevanju na določbo 39. člena OZ upravičeno sprejelo zaključek o ničnosti enostranskega pravnega akta o ustanovitvi spornega zemljiškega dolga s posledično ničnostjo te omejene stvarne pravice ter o ničnosti opravljenega prenosa zemljiškega pisma.
VSL Sodba I Cp 2807/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.06.2018absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokaznega predloga - plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja v pravdiV času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo. Sodna praksa sicer omogoča, da bivši zakonec v določenih primerih z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža na stvari doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, a le v primerih, če za to obstajajo posebne okoliščine. Tudi če se opravlja delitev v pravdi, pa je primerno, da se opravi delitev celotnega premoženja, ki je predmet zahtevka. Zgolj delna delitev skupnega premoženja ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
VSL Sklep I Cp 2279/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.01.2019odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalnice - odškodninska odgovornost zavarovalnice - premoženjsko zavarovanje - zavarovalni zastopnik - profesionalna skrbnost - skrbno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - seznanjenost s splošnimi pogoji - zavarovalna pogodba - sklepanje pogodbe - dokazna ocena - nepopolna dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - vsebinsko prazna sodbaPritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih. Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe. Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna...
VSK Sodba I Cp 334/2016Višje sodišče v KopruCivilni oddelek28.03.2017lastninjenje - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje športnega objektaObčina je sporne nepremičnine lahko lastninila na podlagi 64. člena ZSpo. Tožnica ni dokazala trditve, da je bilo Društvo (tožničin pravni prednik) pred uveljavitvijo ZSpo lastnik nepremičnin. Društvo je Center vodnih športov gradilo na zemljiščih v družbeni lastnini, na katerih je imelo brezplačno pravico uporabe. Z gradnjo objektov zatrjevane lastninske pravice ni pridobilo. Edina podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, je ZSpo. Na ZLNDL se tožnica neutemeljeno sklicuje. Po prehodu v nov politični, pravni in ekonomski sistem do uveljavitve tega zakona ni bilo na noben način mogoče posegati v pravni status teh nepremičnin, ki so jih športna društva po 37. členu ZDru imela v upravljanju. Po ZSpo financiranje ni bilo relevantna predpostavka lastninjenja. Da je Društvo nastopalo kot investitor, je v konkretni zadevi pomenilo, da je v upravnem postopku izkazalo zahtevane pogoje za gradnjo (vključno s pravico graditi),...
VSL Sodba in sklep I Cpg 915/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.02.2019sodba s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - poprava sodbe - očitna pomota - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - odmera stroškov postopka - izostanek odločitve o pravdnih stroških - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - poroštvo - priprava pogodbe s strani ene od pogodbenih strank - gospodarski subjekt - ponudba - načelo enake vrednosti dajatev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti - domneva oderuških obresti - terjatev iz gospodarske pogodbe - fizična oseba kot porok - zakoniti zastopnik družbe - poslovodna funkcija - obseg porokove odgovornosti - poroštvena izjava - oblika poroštvene izjave - poroštvo za bodočo obveznost - neizterljivost terjatveEdina razlika med sodbo s skrajšano obrazložitvijo in sodbo s polno obrazložitvijo, je dodana obrazložitev v slednji, kar pomeni, da se izreka obeh sodb ne smeta razlikovati, oz. se izrek sodbe s skrajšano obrazložitvijo v sodbo s polno obrazložitvijo zgolj prepiše. Opustitev sodišča, da odloči o pravdnih stroških, ne predstavlja očitne pomote v smislu 328. člena ZPP, pač pa gre za vsebinsko napako pri odločanju, ki je s popravo sodbe ni mogoče odpraviti. Dopolnitev sodbe brez predloga strank ni dopustna. Okoliščina, da je tožeča stranka sama v celoti pripravila vse pogodbe in ostale listine (menične, poroštvene izjave), ne izkazuje njene nepoštenosti, pa tudi dejstvo, da je ravnala pri tem sebi v prid, samo po sebi ni zavržno. To, da zgolj ena od strank sestavi in oblikuje vsebino pogodb in spremljajočih dokumentov, je v poslovnem svetu prej pravilo kot izjema. Celo sodi v okvir standarda dobrega gospodarstvenika, ki na trgu ponuja značilne proizvode ali...
VSL sodba II Cpg 1705/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.01.2015fikcija vročitve – štetje rokov – osebno vročanje – jezikovna razlaga – vročitev s potekom petnajstdnevnega rokaRok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva. To pa glede roka za dvig pošiljke iz 4. odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, zato je rok za vložitev pripravljalne vloge začel teči že šestnajsti dan in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu o prispelem pisanju.
VSL sodba I Cpg 266/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.10.2014neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdiOdpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
VSL Sodba in sklep II Cp 818/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastninaTožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin. Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti...
VSL sodba in sklep I Cpg 767/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.07.2015pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost strankeZ vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
VSL sodba I Cpg 803/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.01.2015razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – oblikovalna tožba – splošni pogoji pogodbe – zakonska domneva – zmota – standard povprečne skrbnosti – izvensodna poravnava – dovoljene pritožbene novoteNa podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
VSL sodba in sklep V Cpg 864/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.10.2016avtorsko delo – ideja - arhitekturno delo – nevarovana stvaritev – dokazno breme – pravica do reproduciranja – pravica do distribuiranja – pravica do predelave – neupravičena obogatitev – zaslišanje izvedenca – izvedenec – načelo ekonomičnosti – odločitev o stroških pri sospornikihArhitekturna dela ne zajemajo le del z estetskimi ali umetniškimi prvinami, temveč so arhitekturna dela vsa dela s področja stavbarstva (tj. arhitekture), če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZASP.Dokazno breme glede obstoja pravnega temelja za uporabo avtorskega dela je na tistemu, ki mu takšno dejstvo koristi. Koristi pa tistemu, ki želi delo uporabiti, sicer ga bo uporabil, ne da bi imel upravičenje (pravni temelj) za tako uporabo.V skladu s sodno prakso je dopuščena presoja avtorskopravnih zahtevkov po pravilih o neupravičeni obogatitvi in ne zgolj na pogodbeni ali odškodninski podlagi. Enako je Načelno stališče zvezne skupne seje z dne 26. in 27. 10. 1988 in stališče literature.Merilo iz prvega odstavka 81. člena ZASP je enako objektivizirano kot merila, ki so upoštevna pri presoji zahtevkov na podlagi 198. člena OZ. Izvedenčev izračun ni abstrakten in ne vsebuje izključno pravilniško in tarifno izračunanega zneska, temveč ustrezno odraža...
VSL sodba in sklep I Cpg 1839/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.02.2015dovoljenje za uporabo - souporaba industrijskega tira - osnovna sredstva - namen rabe - delovni proces - raba nujna za delovanje - rok trajanja pogodbenega razmerja - pogodbena podlaga - prekarij - preklic souporabeDa je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.
VSL Sodba in sklep I Cp 439/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.06.2018dokaz s postavitvijo izvedenca - izvedenina - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatna vprašanja izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - prometna nesreča - zakonski znaki kaznivega dejanja - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - huda telesna poškodba - izgubljeni dobiček (zaslužek) - popolna odškodnina - merilo pričakovanosti - izgubljeni prihodek - izračun izgubljenega dobička - denarna renta - trenutek nastopa zamudeKer je sodišče izvedenki naložilo dopolnitev izvedeniškega mnenja in ji v navodilu zastavilo dodatno nalogo, je upravičena do nagrade za dopolnitev mnenja. Izvedenka je izračunala izgubo po posameznih mesecih, za iste mesece pa je sodišče upoštevalo tudi prejeta nadomestila oziroma pokojnino. Izvedenka je pojasnila način obračunavanja izgubljenega dobička (z indeksacijo), pri čemer je upoštevala vse pomembne okoliščine, ki vplivajo na izračun višine mesečnega zaslužka.
VSL Sodba in sklep I Cpg 575/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2018popravni sklep - sodba s skrajšano obrazložitvijo - poprava napak v izreku sodbe - pobotni ugovorPo določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.
VSL Sodba I Cpg 327/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.08.2019razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbiNa tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano. Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti. Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru...
VSM Sodba in sklep I Cp 528/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek13.06.2019enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - določitev imetnika stanovanjske pravice - pravočasna zahteva za odkup stanovanja - pretek primernega rokaGlede na ugotovljeno dejansko stanje, ko tožnik vloge za pridobitev državljanstva v navedenem roku ni vložil, državljanstvo je pridobil šele v letu 2002, tožnik merilom, določenim v Ustavnem zakonu in ZDRS, ki bi ga v njegovih pravicah izenačili z državljani RS, ni zadostil. Navedeno pomeni, da tožnik do odškodnine, ker naj bi mu bil onemogočen nakup stanovanja po SZ, ni upravičen, saj izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva ni povezan s pravico odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji po SZ, ker te pravice ni pridobil.
VSL Sklep II Ip 2926/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek11.10.2017izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izročitev otroka - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - posebne okoliščine primera - čas odloga izvršbe - varstvo otrokovih pravic - največja otrokova korist - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - otrokova želja - neformalni razgovor z otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - tožba na predodelitev otroka - sprememba okoliščin med postopkom - prešolanje učenca osnovne šole - dokončanje šolanja - pravica do družinskega življenja - pravica do učinkovitega sodnega varstvaUgovorni razlog vsekakor obstoji takrat, kadar je izvršilni naslov prenehal (zaradi razveljavitve ali spremembe), v primeru tako imenovanih trajnostnih razmerjih pa tudi takrat, ko se s kasnejšo sodno odločbo ali na drug, z zakonom določen način, to pravno razmerje za vnaprej uredi drugače. Četudi bi bilo v največjo otrokovo korist, da bi se vprašanje njegove vzgoje in varstva razrešilo na drugačen način, kot to velja po sedaj veljavnem izvršilnem naslovu, o tem izvršilno sodišče ne sme odločati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi. Tudi ne more biti pomembno, ali otrok dejansko hoče živeti pri roditelju, kateremu je bil dodeljen. V postopku izvršbe glede varstva in vzgoje otroka se otrokova korist upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe. Prav otrokova največja korist je kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba z izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Upničini pravici do učinkovitega sodnega varstva ter do vzgoje in varstva otroka se morata v...
VSL Sodba I Cpg 1086/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.12.2017najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - uporaba nepremičnine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - litispendencaUporaba poslovnih prostorov ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe.
VSL sodba I Cpg 1665/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.09.2015poslovna sposobnost mladoletne osebe - pogodba poslovno nesposobne osebe - ničnost - privolitev centra za socialno delo - kolizijski skrbnik - poseben skrbnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - cesija - odstop terjatve s pogodbo - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodboIzjava volje ni povzročila sklenitve pogodbe, saj jo je podala oseba, ki nima poslovne sposobnosti (prvi odstavek 41. člena OZ). V posledici ugotovljene ničnosti je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela (prvi odstavek 87. člena OZ).Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Vendar pa gre za takšno situacijo le takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.

Izberi vse|Izvozi izbrane