Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2528cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cp 2567/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.03.2017odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodbe hrbtenice - okrnitev vida - enotna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vzročna zveza - telesne bolečine - strah - skaženostČe je odškodnina glede na podobne primere iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti nekoliko previsoko določena, pa je ta presežek treba upoštevati (dodati) pri pravični oceni odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz teh razlogov je celotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje, ustrezna. Ocena stopnje zmanjšanih življenjskih aktivnosti pri tožnici, kot je navedena v izvedenskem mnenju, ne more predstavljati zgolj matematičnega seštevka označenih stopenj okrnjenosti funkcioniranja tožnice, kot je to storila toženka, zato pritožbeno sodišče to vrednostno oceno iz izvedenskega mnenja ne sprejema kot tiste odločilne okoliščine, od katere bi bila odvisna določitev višine odškodnine. Če pa se že mora izjasniti, pa sprejema vrednostno oceno sodišča prve stopnje. Bolj kot ta ocena pa so pomembne ugotovitve iz izvedenskega mnenja, v katerih so...
VSL sodba II Cp 1473/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.01.2017stranska intervencija – intervencijski interes – substanciranje dokaznih predlogov – zavrnitev dokaznih predlogov – grajanje procesnih kršitev – mandatna pogodba – poslovna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – skrbnost dobrega strokovnjaka – skrbnost odvetnikaIntervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na to razmerje. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Zaradi opisanega „stanja“ sodne prakse v relevantnem obdobju, odvetniku ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka v delovnem sporu. Prestroga je zahteva po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih sprememb sodne prakse.
VSL sodba II Cp 162/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.04.2017prodajna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki - jamčevanje za stvarne napake - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - izguba pravic - pravočasnost zahtevka - prekluzija - prekluzivni rok - naknadna sprememba sodne prakse - pravica do sodnega varstva - očitna napaka - dogovorjene lastnosti - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - stroški v zvezi z izpolnitvijo prodajne pogodbeDoločba 91. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do navedbe, da je bilo za objekt pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Presodilo je namreč, da to na razsojo v ničemer ne vpliva, saj je pomembno to, kar je dogovorjeno. Uporabno dovoljenje, ki ga izda upravni organ investitorju, namreč ne izključuje obstoja stvarnih napak po OZ, zato se toženec na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni.
VSL Sklep I Cp 2151/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.11.2017regulacijska začasna odredba - motenje posesti - verjetnost obstoja terjatve - utemeljenost zahtevka - sodna poravnava - izvršilni naslov - konkurenca pravnih naslovov - pravni naslov za posestPravnomočna sodna poravnava na podlagi določila 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. Izvršilni naslov zoper tretjega, ki ima svoj pravni naslov za izvrševanje posesti, ki ni v povezavi z izvršilnim naslovom iz izvršilnega postopka, ne more učinkovati. Tožnica bi s svojim motenjskim zahtevkom uspela le, če bi izkazala veljaven pravni naslov za posest obravnavanih nepremičnin, ki bi bil močnejši kot je izvršilni naslov.
VSL Sklep I Cp 2131/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.12.2017predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti pričeSodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
VSL Sklep I Cp 1395/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.12.2017postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - obseg funkcionalnega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno funkcionalno zemljišče - ureditveni načrt - prostorski akti - zazidalni načrt - izvedenec geodetske stroke43. člen ZVEtL-1 določa, kaj sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva. V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so navedeni štirje kriteriji, ki niso opredeljeni kot primarni ali subsidiarni (za razliko od ZVEtL) in jih je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati celovito. Podanost posameznega kriterija avtomatsko še ne pomeni pravice do pripadajočega zemljišča. Ob presoji vseh naštetih kriterijev je pritožbeno sodišče ugotavljalo, ali so predlagatelji uspeli izpodbiti zakonsko domnevo o pripadajočem zemljišču v obsegu gradbene parcele, saj v postopku ni bilo sporno, da pripadajoče zemljišče ni bilo določeno z upravno odločbo. Ob celoviti presoji vseh štirih meril pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagatelji uspeli delno dokazati le preteklo rabo zemljišča z urejanjem in vzdrževanjem ter da so ga občasno uporabljali kot prostor za smetnjake. Ostali trije kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 kažejo na to, da...
VSL Sodba II Cp 245/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.06.2018skupno premoženje bivših zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - dohodek zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - novo sojenje pred drugim sodnikom - soglasje strank za branje zapisnikov - branje listinskih dokazov - pravdni stroški po uspehuPo delni razveljavitvi sodbe se je glavna obravnava zaradi spremenjenega sodnika začela znova. Sodnik lahko, po tem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Dejstvo, da se toženec ni strinjal z branjem zapisnikov zaslišanih strank in prič in je izrecno vztrajal pri ponovni izvedbi vseh dokazov, ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja le prebere zapisnike o izvedbi dokazov. Pomembno je le, da se je toženec o tem imel možnost izjaviti. Pritožba pravilno opozarja, da je treba upoštevati uspeh z zahtevkom. Tožnica je zahtevala ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju 50%, uspela pa je s 30% deležem (kar je 60% uspeh), toženec pa je zahteval ugotovitev, da je njegov deleže 80%, uspel pa s 70% deležem, kar predstavlja 87,5% uspeh v postopku.
VSL Sodba II Cp 2042/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2018pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - obseg in višina škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obrestiDenarni znesek, plačan tožniku v letu 2012 iz naslova nateklih zamudnih obresti, je tako že predstavljal povračilo škode, ki je tožniku nastala zaradi nemožnosti razpolaganja z glavno terjatvijo. Tožnik bi bil zato upravičen do odškodnine, uveljavljene v tem postopku, če bi dokazal, da mu je zaradi tega, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati s sporno terjatvijo iz naslova neizplačanih plač in odpravnine v višini 18.931,82 EUR, nastala višja škoda od že izplačanih 119.561,17 EUR. Čeprav je toženka na navedeno opozorila, se tožnik o tem ni izrekel. Glede na to, da znesek zamudnih obresti predstavlja več kot šestkratnik tožnikove terjatve, pa je utemeljen tudi sklep, da z vezavo denarnih sredstev pri banki v celotnem obdobju zamude z izpolnitvijo ne bi bil dobil več, kot je iz naslova zamudnih obresti že prejel. Zaključek sodbe, da tožnik ni dokazal zatrjevane izgube dobička, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati...
VSL Sodba I Cp 419/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019obstoj predkupne pravice - solastnik nepremičnine - kršitev predkupne pravice solastnika - zakonska predkupna pravica - predkupna ponudba - vsebina ponudbe - sprejem predkupne ponudbe - sprejem in zavrnitev ponudbe - nepopolna ponudba (vloga) - presumpcija molka - izbrisna tožba - razveljavitev prodajne pogodbe - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja - sklenitev prodajne pogodbe - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina pogodbe - dobrovernost kupca - domneva - dolžna skrbnost kupcaProdajno predpogodbo je v imenu in za račun C. C. st. kot prodajalca sklenila njegova skrbnica J. J., vendar te pogodbe nikoli ni odobril center za socialno delo, poleg tega pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi predpogodbe (tudi če ima vse elemente prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla) drugi toženec lastninske pravice od C. C. st. ni pridobil niti v notranjem niti v zunanjem razmerju oziroma je C. C. st. ni izgubil. V skladu z ustaljeno sodno prakso je podatek o tem, komu se prodaja solastni delež na nepremičnini, bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine. Ni dokazano, da bi bila tožnica na kak način seznanjena s tem, komu namerava prva toženka prodati delež sporne nepremičnine. Tožničina predkupna pravica je bila kršena tudi s tem, da tožnica ni imela na razpolago celotnega 30 dnevnega roka za odgovor na predkupno ponudbo oziroma za odločitev o tem, ali...
VSL Sodba I Cp 371/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.08.2018teorija realizacije pogodbe - realizirana ustna kupoprodajna pogodba za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - procesni pobot - zastarana terjatev - ugovor ugasle pravice - ugovor procesnega pobota - materialni pobot - izročitev na kratko roko - pretrganje zastaranjaKupoprodajna pogodba za nakup navedene nepremičnine je upoštevaje teorijo realizacije iz 58. člena OZ kljub pomanjkanju ustrezne obličnosti veljavna. Sporna pogodba je bila pretežno izpolnjena zaradi okoliščin plačila (pomembnega) dela kupnine in prepustitve predmeta pogodbe (stanovanja) v posest. V procesni pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, ki je bila v trenutku podaje procesnega ugovora pobota že zastarana. Ugovor pobota je mogoče v pravdi uveljaviti le pod pogojem, da v času odločanja sodišča (ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti) obe terjatvi še vedno obstajata. Glede učinka med pravdnim (procesnim) pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo pomembne razlike. Če bi bili materialno- in procesnopravni okviri za (uspešno) uveljavljanje obeh oblik pobota povsem enaki, tudi ni videti prepričljivega razloga za obstoj (posebnega) procesnega ugovora pobota.
VSL Sodba II Cp 1147/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2018premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev iz zapuščine - zapuščinska masa - obseg zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjevIzhodiščno domnevo, da je bila zapustnica lastnica gotovine v znesku 50.000,00 EUR, ki je bila najdena v njenem bančnem sefu, je tožnik z uspehom celotnega dokaznega postopka izpodbil. Z ugovorom, da je šlo za zapustničine gotovinske prihranke, pa tožena stranka ni bila uspešna. To pomeni, da to premoženje ne spada v njeno zapuščino in ga po zapustnici ni mogoče dedovati.
VSL Sodba II Cp 970/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.11.2019služnostna pogodba - ničnost pogodbe - prenehanje pogodbe - razveza pogodbe - razvezni pogoj - razlaga nejasnih pogodbenih določb - jezikovna razlaga - pogodbeni namen - ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - nepoštenost stranke - kavza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - materialno procesno vodstvo - oblikovanje zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - sum storitve kaznivega dejanjaV skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek. Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije. Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.
VSL Sklep II Cp 1792/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.01.2020etažna lastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - zakonske domneve - dejanska razlastitev - ponovno odločanje - dobroverni posestnik - neposredna posest - posredna posest - dejanska posestZaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18....
VSL Sodba I Cp 534/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.06.2020ugotovitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na premičninah - lastništvo premičnine - veljavnost pogodbe - očitek protispisnosti - vpogled v spis - substanciran dokazni predlog - vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povračilo vlaganj - obogatitevRavnanje sodišča, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu, da bi vpogledalo v spis sodišča in prebralo vse vloge in zapisnike, je pravilno. Listine, s katerimi dokazuje svoje navedbe, mora predložiti stranka sama (prvi odstavek 226. člena ZPP), po uradni dolžnosti bi lahko sodišče spis pribavilo le, če bi stranka izkazala, da listin iz spisa sama ne more pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP). Poleg tega predlog, naj sodišče prebere praktično cel spis, ni primerno substanciran.
VSL Sodba II Cp 444/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.09.2017prodajna pogodba - odstop terjatve (cesija) - zakoniti zastopnik - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - kanonsko pravo - obročno plačilo kupnine - zastaranje - zakonske zamudne obresti - zastaranje obrokov - zastaranje obrestiS kanonskim pravom določene omejitve (določitev meje za odobritev pravnih poslov) so zavezujoče za zakonitega zastopnika tožnice, pri čemer ni pomembno, ali je prvi toženec za te omejitve vedel ali ne. Kot že obrazloženo, dobrovernost sopogodbenika na veljavnost cesijske pogodbe ne vpliva. Dobrovernemu sopogodbeniku zakon varstvo zagotavlja na drug način (četrti in peti odstavek 72. člena OZ). Veljavnost cesijske pogodbe se presoja po določbah OZ in ne po kanonskem pravu, ki se ga upošteva le glede presoje prekoračitve pooblastil. Brez pomena je zato opozarjanje tožencev, da Kan. 1290 napotuje na uporabo določb OZ.Zakonsko besedilo drugega odstavka prodajalcu v primeru zamude kupca s plačili obrokov kupnine daje le opcijo (oblikovalno upravičenje), ne odvzema pa mu pravice, da vztraja pri izpolnitvi pogodbe.
VSL Sodba II Cp 1946/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.05.2019pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbeV konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila. Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit...
VSL Sodba I Cpg 578/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.08.2020nakup delnic - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup in prodaja delnic - nasprotovanje moralnim načelom - nagibi za sklenitev pogodbe - posledice ničnosti - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - izplačilo dividende delničarjem - zamudne obrestiIz razlogov izpodbijane sodbe (ki jim pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sledi) povsem jasno izhaja, da je bil namen oseb, udeleženih pri sklepanju obravnavanih pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic družbe B. d.d., odtujiti tožeči stranki te delnice brez nadomestila ter jih zaradi težje sledljivosti in onemogočanja vrnitve prenesti s prve toženke na družbe v njihovi vplivni sferi ter na tak način izigrati tožečo stranko. Zasledovanje takšnega namena, ki nasprotuje moralnim načelom, je bil glede na pojasnjeno nedvomno znan tudi vsem strankam pogodb o nadaljnji prodaji oziroma prenosu teh delnic, zato sta obe na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena OZ nični. Iz enakih razlogov ravno tako ni moč govoriti o dobrovernosti druge toženke v smislu določbe tretjega odstavka 16. člena takrat veljavnega ZNVP. Ker je ugotovljena ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče stranke do druge toženke, tožeča stranka kot "pravi" delničar (t. j. materialnopravni...
VSL Sodba in sklep I Cp 1397/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.01.2018gospodarska javna infrastruktura - izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - grajeno javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - električni podzemni daljnovod - ustanovitev služnosti v javno korist - upravljalec javnega dobra - neprava stvarna služnost - lastninska pravica fizičnih oseb - načelo superficies solo cedit - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - posel, ki presega redno upravljanje - enotno in nujno sosporništvo - pravdni stroški po uspehuGlede enotnega, nujnega sosporništva zakoncev je ustaljena sodna praksa na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje. Tako mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, vsaj konkludentno soglasje drugega zakonca. Lastništvo električnih priključkov (električni vod) je primarno na strani odjemalcev, to je fizičnih oseb, v kolikor ne pride do prenosa na tretje osebe. Toženca nista dokazala, da je električni vod na parceli tožnice javno dobro v lasti države ali občine.
VSC sodba Cpg 63/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek17.05.2017pridobitev lastnih delnic - financiranje pridobitve lastnih delnic - fiktivni posli - nični posliPrvi odstavek 248. člena ZGD-1 učinkuje neodvisno od tega, če bi družba smela sama pridobiti delnice po 247. členu ZGD-1.
VSL Sodba in sklep I Cpg 494/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.11.2019neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopkaDejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem...

Izberi vse|Izvozi izbrane