Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2398cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba I Cp 2095/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.03.2018vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca - konkurenca zahtevkov - lastninska tožba - reivindikacijski zahtevek - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacijska odločba - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - učinek ex nunc - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječi stavbi - nasprotje med trditvami in dokazi - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvoStarejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču, ne more razveljaviti kasnejše originalno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, tj. ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Čeprav toženec trditev tožnic ni izrecno prerekal, pritožbeno sodišče poudarja, da domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tiste trditve, ki so sklepčne in jim dokazi, ki jih stranka predloži, ne nasprotujejo.
VSL Sklep III Ip 1625/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek12.07.2017prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravicDolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način. Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna. V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.
VSL sodba in sklep II Cp 1874/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.10.2014krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – dokazna ocena – dejansko stanje – nastanek škode – trditveno in dokazno breme – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje odvetnikaDejstvo, da je tožnica priči po padcu povedala, da ji je spodrsnilo na talni razsvetljavi, ne dokazuje, da se je zatrjevani škodni dogodek dejansko tudi zgodil. Ker tožnica ni dokazala, da vtoževana škoda izvira iz zatrjevanega dogodka, je potrebno pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek iz navedenega razloga zavrnilo.
VSC Sklep EPVDp 69/2017Višje sodišče v CeljuOddelek za prekrške05.09.2017predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialni zakonski rok - materialni in procesni rok - procesno dejanjeNapoved pritožbe in pritožba kot redno pravno sredstvo sta procesni dejanji stranke med postopkom, s katerim se na prvi stopnji končan postopek nadaljuje na drugi stopnji odločanja, na kateri se v primeru zavrnitve pritožbe postopek (praviloma) pravnomočno konča. Rok za vložitev napovedi pritožbe oz. pritožbe je procesni rok in ravno zaradi tega je možno dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za zahtevo za sodno varstvo, saj tudi ta predstavlja redno pravno sredstvo zoper plačilni nalog ali odločbo o prekršku. Za razliko od tega pa predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo. Storilec namreč lahko vloži tak predlog šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča, kar je namen pravnih sredstev. Zato je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega...
VSL Sodba in sklep I Cpg 468/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.12.2018status zavoda v javnem interesu - osnovna zdravstvena dejavnost - koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti - odpoved pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje tožbe - nove okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sodna intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - stranka intervencija - sklep o dopustitvi stranske intervencije - intervencijski interes - dejanski interesStranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
VSL sodba I Cp 2868/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.12.2014odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjoZa izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja. Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
VSL Sodba in sklep II Cp 1067/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.01.2018medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obrestiPrva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom. Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).
VSL Sodba in sklep I Cp 919/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.09.2018bistvene kršitve določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena - priznana dejstva - edicijska dolžnost - razpravno in preiskovalno načelo - posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - namensko posojilo - zamuda s plačilom - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - rok za pritožboMaterialno in procesno dokazno breme v zvezi s trditvijo o dobrem premoženjskem stanju je (bilo) na toženi stranki (ne tožeči), še posebej po tem, ko je tožeča stranka (utemeljeno) opozorila, da tožena stranka s trditvami o plači in prodaji nepremičnine ni izkazala likvidnostnega stanja. Sama se je odločila, katere dokaze bo v zvezi s tem predložila, katerih pa ne. Le če bi bilo dokazno breme na tožeči stranki (dokaz pa pri toženi), bi sodišče od tožene stranke lahko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP zahtevalo, naj predloži listino in ji določilo rok za to ter jo opozorilo na posledice opustitve (peti odstavek 227. člena ZPP). Dolžnik, ki obveznosti v določenem roku ne izpolni, pride v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ). Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ) oziroma, če roka tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec...
VSL Sodba in sklep I Cp 213/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.09.2018ničnostna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - osebni stečaj - eventualna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - zavrženje tožbenega zahtevka - pravni interes - nedopusten nagibTožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku. Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe). Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
VSL sodba II Cpg 1054/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.11.2016spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogiVišje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.
VSM Sklep I Ip 428/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek10.07.2017ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - kršitev pravice do izjave - pravica do preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanjeDolžnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da se je upnica v obravnavanem obdobju redno šolala in s tem ohranila pravico do preživnine tudi po njeni polnoletnosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upnici, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja. Sodna praksa, sicer dopušča spremembo študija, a hkrati opozarja na preizkus, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upnica šola le iz razloga, da dobi preživnino.
VSC Sklep Cpg 21/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.04.2019delno plačilo - vračunavanje - namen plačila - zmotna uporaba materialnega pravaPritožba toženke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpostavljeno presojo zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 287. člena OZ, po katerem se, če je med istima osebama več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadošča, da bi se mogle vse poravnati, in če ni sporazuma, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Slovenski računovodski standardi se nanašajo na, kot pove že njihovo ime, računovodenje, medtem ko je treba za presojo vprašanja vračunavanja uporabiti (med drugimi) zgoraj izpostavljeno določbo OZ. Skladno z navedenim se je sodišče prve stopnje zmotno oziroma v povsem pretirani meri oprlo na vprašanje (pravilnega) računovodenja. Po omenjeni določbi OZ lahko dolžnik obveznost, ki jo plačuje, navede ali v namenu nakazila ali pa uporabi referenčno številko obveznosti (sklic), ki jo je v izdanem računu določil upnik. Povedano drugače, sklic ni...
VSL sodba in sklep I Cp 997/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.09.2016javna priobčitev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – fonogram – opredelitev fonograma – nekomercialni fonogram – avdiovizualno delo – skupni sporazum – vezanost sodišča na skupni sporazum – vsebina skupnega sporazuma – veljavnost skupnega sporazuma – veljavnost mednarodnih pogodb – stroški terenskega preverjanja – stroški izterjave – splošna tarifa – neprijava prireditve kolektivni organizaciji – gospodarski subjekti in javni organi – trditveno in dokazno bremeFonogram ne izgubi svoje kvalitete, če je vključen v avdiovizualno delo v smislu pravic, če se izkorišča oziroma uporablja posebej, torej če ni več vkorporiran v avdiovizualnem delu. Sodišče je skupni sporazum kot avtonomni pravni vir dolžno razlagati v skladu z zakonskimi določbami, ki pa obveznosti povrnitve stroškov terenskega preverjanja in obdelave podatkov uporabnikom ne nalagajo. Tožnik je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost. Ker tožnik zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njegove izključne dejavnosti ne ustreza definiciji po 6. členu ZPreZP-1, predmetni zakon zanj ne velja. Toženec je organiziran kot društvo, torej je po sami definiciji nepridobitno združenje.Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da so se na prireditvi (javni priobčitvi) predvajali fonogrami (ne pa npr. avdiovizualna dela). Trditveno in dokazno breme o nekomercialnosti fonograma pa je...
VSL sodba in sklep II Cp 1031/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.08.2016prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopkuPrvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
VSL Sodba I Cpg 116/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.04.2019podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - dodatna dela - vrednost opravljenih del - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - cena za opravljeno delo - pravno odločilna dejstva - razpravno načelo - izvajanje dokazovIzvedensko mnenje, ki ga pridobi sodišče v pravdnem postopku, služi temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank glede pravno odločilnih dejstev, glede katerih samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. V tem konkretnem primeru je bil dokaz z izvedencem opravljen zaradi ugotovitve vrednosti opravljenih del ter stroškov umika z gradbišča. Ker tožena stranka na izvedensko mnenje o vrednosti opravljenih del med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala nobene pripombe na višino cen za posamezna opravljena dela, ki jih je določil izvedenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se tožena stranka z mnenjem izvedenca v tem delu strinja. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na cene za posamezno opravljeno delo, ki jih je določil izvedenec. Meje razpravljanja so v pravdnem postopku začrtane s trditvami strank. Stranke morajo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katera opirajo svoj zahtevek. To pomeni, da morajo stranke podati...
VSL sklep III Ip 4893/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek21.01.2015ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - vračunavanje obresti in stroškovČe dolžnik izpolni obveznost v času odločanja sodišča druge stopnje, vendar v delu, v katerem pritožba ni vložena, je potrebno določbo 288. člena OZ upoštevati le glede tega dela obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1470/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.11.2014pogodba o leasingu – zavarovalna pogodba – zavarovalnina – aktivna legitimacija – premoženjski interes – upravičenec za prejem izpolnitve – tatvina predmeta leasingaLeasingojemalec ima premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga. Do zavarovalnine ni upravičen zgolj leasingojemalec, temveč tudi leasingodajalec.
VSL sodba I Cp 290/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.06.2016posojilna pogodba – smrt stranke – procesno nasledstvo – dediči – zastaranje – ugovor zastaranja – res iudicata – pritožbena novotaDo smrti stranke (tožnika) je prišlo med postopkom pred sodiščem prve stopnje. V procesnem smislu gre za nasledstvo, neodvisno od volje dedičev, ki se temu ne morejo upreti; ali bodo v pravdi aktivni, je njihova prosta izbira. Kljub dejstvu, da je sedaj toženec tudi eden izmed dedičev terjatve (ki te ne priznava), gre še vedno za obligacijski spor, le da je tožnik zaradi smrti upnika preoblikoval zahtevek, in sicer je zahteval spolnitev v korist vseh dedičev (med njih sodi tudi mladoletni A. A.).
VSL Sodba I Cp 35/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.04.2019prestop športnika v drug klub - pogodba - podjemna pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe - odškodnina zaradi predčasne prekinitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - rok plačila kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok izpolnitve obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - odpoved pogodbe - razveza pogodbe - ohranitev pogodbe v veljavi - dodaten rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve obveznosti - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazenČetudi je morda v svetu košarke običajno, da se igralec v primeru, ko prekine pogodbo in dobi izpisnico, ne vrne več v stari klub ter dobi odškodnino zaradi predčasne prekinitve pogodbe, ki se v primeru njenega nepravočasnega plačila zviša (kar trdi tožnik), je odločilno, kaj sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili, saj ni nujno, da sta sledili ustaljeni praksi urejanja razmerji. V konkretnem primeru sicer zapisan dogovor pravdnih strank ni jasen, vendar pa ker s strani tožnika zatrjevani skupni namen zelo odstopa od jezikovne razlage Sporazuma, bi moral biti tak namen nedvomno izražen drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe. Posebna narava garantirane pogodbe je zlasti v tem, da jo lahko klub odpove le iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru do neutemeljene odpovedi Pogodbe s strani kluba ni prišlo, pa čeprav je on dal pobudo za prekinitev Pogodbe, temveč je prišlo do sporazumne prekinitve Pogodbe. S Sporazumom pa sta pravdni stranki uredili tudi...
VSL Sodba II Cp 1712/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.01.2019nestrokovno zdravljenje - zobozdravstvene storitve - odgovornost delodajalca - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pojasnilna dolžnost - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - dokazna ocena - pritožbena novotaTožnica je bila v predmetni zadevi dolžna glede vseh omenjenih zob izkazati, da je takšno (njihovo neustrezno) stanje posledica nestrokovno opravljenih posegov zobozdravnice, v čemer pa ni bila uspešna oziroma izvedeni dokazni postopek njenih trditev ni potrdil.

Izberi vse|Izvozi izbrane