Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2526cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Cpg 816/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.03.2019gospodarski spor majhne vrednosti - narok - izostanek z naroka obeh strank - domneva umika tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v razlogih sodbe - napačen pravni poukSkladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca. Tožeči stranki, ki za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz tretjega odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila. Tožeča stranka ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka za opravljene računovodske storitve vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR - vse skupaj torej 1.496,36 EUR. V nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve v...
VSL Sodba II Cp 373/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.10.2019izbrisna tožba - aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nedopustna kavza - nedopusten nagib - pritožbena obravnava - vedenjeOdločitev o ničnosti pogodbe, sklenjene med tožencema, temelji na stališču, da sporna parcela kot funkcionalno zemljišče ni bila v samostojnem pravnem prometu in da zato samostojno razpolaganje z njo ni bilo dopustno, pogodba s takim predmetom pa je ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja nična. Sodišče je ugotovilo, da je toženka pridobila nepremičnino v stečaju, vendar pa je to dejstvo štelo kot nepomembno za presojo o ničnosti pogodbe. Po petem odstavku 342. člena ZFPPIPP, niti udeleženec niti tretja oseba ne moreta niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca, ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Vrhovno sodišče je...
VSL Sodba I Cp 2347/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.05.2020ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - vrednost nepremičnin - stanje na dan zapustnikove smrti - neodplačna pogodba - odplačen pravni posel med sorodniki - sklenitev več pogodb - pogodba o priznanju lastninske pravice - prodajna pogodba - pogodba o ustanovitvi služnosti - aleatornost - elementi tveganja - pogodbene obveznosti - prepoved obremenitve in odsvojitve - darilna pogodba - obnova nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - neprerekana dejstva - odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - napačna pravna podlaga - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za zastopanje več osebO morebitni delni neodplačnosti sklenjene pogodbe ni mogoče sklepati le na podlagi primerjave ugotovljene vrednosti prodane nepremičnine v času nakupa ter višine plačane kupnine, ampak je treba upoštevati še vrednost drugih obveznosti oziroma bremen, ki jih je prevzel drugi toženec in so jih pogodbene stranke imele v mislih pri določitvi kupnine (ustanovitev služnosti, prepoved odsvojitve in obremenitve, predhodno financirana obnova, obveznost plačevanja stroškov). Na prvi pogled res kaže na delno neodplačno pogodbo, vendar pa to ne zadostuje. Pri presoji pomena ugotovljene razlike je treba upoštevati tudi, da ob sklenitvi pogodbe ni bilo gotovo, koliko časa bo trajala obremenitev s služnostjo, stroški in prepovedjo obremenitve in odtujitve. Pogodba zato vsebuje tudi elemente tveganja. S potekom časa bi se lahko izkazalo, da je vrednost (vseh) toženčevih izpolnitev presegla vrednost izpolnitve zapustnika in prve toženke, lahko pa bi bilo tudi nasprotno.
VSL Sodba in sklep II Cp 601/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.07.2017darilna pogodba - pogodbena volja - dokazno breme - dokazna ocena - obstoj darila - spor o obstoju in vrednosti darila - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - ustno sklenjena darilna pogodba - naturalna obveznost - vezana denarna sredstva - prosto razpolaganje - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - vrnitev premičnin - lastninska pravica na premičninah - dokaz o lastništvu - sodna poravnava - subjektivne meje pravnomočnosti sodne poravnave - delno zavrženje tožbeDarilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, če darilo ni takoj preneseno na obdarjenca tako, da ta lahko z njim prosto razpolaga. Kršitev predpisane obličnosti pomeni, da je obveznost darovalca zgolj naturalna in neiztožljiva. V obravnavani zadevi denarna sredstva tožnikoma niso bila dana v prosto razpolago, saj so bila nemudoma vezana za enoletno obdobje, po preteku vezave pa so se iztekla na toženčev bančni račun. Iz navedenega izhaja, da tožnika z denarjem nista mogla prosto razpolagati, posledično pa bi morala biti morebitna darilna pogodba v vsakem primeru sklenjena v pisni obliki. Obveznost toženca iz ustno sklenjene darilne pogodbe bi bila kvečjemu naturalna, kar pomeni, da bi bil tudi v tem primeru tožbeni zahtevek tožnikov neutemeljen. Sodna poravnava zaradi subjektivnih meja pravnomočnosti vselej zavezuje le njeni stranki in sodišče, ne more pa biti zavezujoča za osebe, ki pri njeni sklenitvi niso sodelovale. Navedeno velja tudi v primeru, ko se sodna...
VSM sodba I Cp 931/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek22.10.2014pogodba o dosmrtnem preživljanju - izpolnitveno ravnanje - določljiva dajatev - prepoved razpolaganja - izločitev iz zapuščine - sporna določila pogodbe - skupen namen pogodbenikov - dokazno breme - prosta presoja dokazovPredmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive. Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
VSL sodba II Cp 1670/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014prometna nesreča – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine – strah – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – izgubljeni dobiček – odmera višine odškodnine – tuja pomoč – renta – pravdni stroški – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - huda telesna poškodbaTožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sama prispevala k nezgodi oziroma k nastali škodi v 20%. Odškodnina za tujo pomoč se odmerja glede na standard povprečnega človeka in ne na morebitne specifične težnje konkretnega oškodovanca. Strošek za izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, se (lahko) prizna v okviru stroškov postopka, če je bil ta strošek potreben, in ne gre za samostojno premoženjsko škodo.
VSL sklep II Cp 448/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.09.2014skupno premoženje – razlogi sodbe – kontradiktornost razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaUgotovljen tožničin prispevek v obliki sodelovanja in pomoči tako s finančnimi sredstvi kot z delom tako pri izgradnji kot tudi pri poslovanju fitnes centra, četudi posreden in po njenih denarnih zmožnostih, vključno z ugotovljenim delovnim prispevkom tožničinega očeta pri gradnji in delu ter njen ugotovljen prispevek v skrbi za dva mladoletna otroka in vodenje gospodinjstva (ob pomoči toženca), je kontradiktoren tudi z zaključkom izpodbijane sodbe, da je izgradnja fitnes centra predstavljala skupen projekt družine N., v katerega tožnica ni bila vpeta (da je torej šlo za skupen projekt izgradnje fitnes centra, iz katerega je bila tožnica izključena).
VSL sodba II Cpg 1264/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.09.2014upravljanje v večstanovanjskih hišah – plačilo obratovalnih stroškov – stroški upravljanja – pogodba o upravljanju – stanovanjska soseska – ključ delitve stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju – verzija – neupravičena obogatitev – opredelitev koristiNi zakonskih ovir, da se pogodba o upravljanju ne bi mogla skleniti za več večstanovanjskih zgradb skupaj (sosesko), vendar pa lahko takšna pogodba zavezuje zgolj lastnike v tistih stavbah, v katerih je bila sklenjena s soglasjem solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti posamične večstanovanjske stavbe. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da etažni lastniki niso sklenili pogodbe o medsebojnih razmerjih, vendar to ni razlog, zaradi katerega stroškov ne bi bilo mogoče deliti po solastniških deležih. V 115. členu SPZ je namreč določeno, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
VSL Sklep II Cp 180/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.06.2018nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izvedeni finančni instrumenti - zmotna uporaba materialnega prava - kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - oderuška pogodba - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogojiZa zaključek, da je tožena banka v postopku sklepanja pogodbe naredila vse, kar je bilo treba, ne zadostuje ugotovitev, da sta tožnika s podpisom pogodbe potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z rizikom eventualnega zvišanja obveznosti odplačila kredita v EUR, ki bi nastal kot posledica spremembe gibanja tečaja CHF, in še manj opredelitev temeljne pogodbene obveznosti tožnikov. Iz teh določb ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali sta tožnika dejansko vedela, kako negotov je obseg njune obveznosti, prevzete s pogodbo. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne zadostuje dejstvo, da toženka ni posebej poudarjala prednosti kredita z valutno klavzulo in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Toženka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune...
VSK sodba in sklep I Cp 146/2014Višje sodišče v KopruCivilni oddelek25.04.2014pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik. 2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
VSL sklep I Cp 3456/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.10.2012pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornostTuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP. Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.Toženec je sicer v kazenskem postopku...
VSL sodba II Cp 796/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.10.2014pridobitev lastninske pravice – družbena pogodba – premoženje v družbi – nastopanje nasproti tretjim osebam – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – nastanek solastnine – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – nagibi za sklenitev pogodbe – ničnost – skupno premoženje zakoncev – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – notranja družba – zunanja družba – likvidacija civilne družbe – neupravičena pridobitevV obravnavni zadevi sta stranki soglašali, da v družbo prispevata denarna sredstva s skupnim namenom nakupa sporne nepremičnine. Navedeno pa ustreza opredelitvi družbene pogodbe iz 990. člena OZ. Tolmačenje toženke, da skupni namen v obravnavni zadevi ni podan, ker dogovor, da toženka v prvi fazi postane izključna lastnica spornega stanovanja, šele v drugi fazi pa na tožnika prenese polovični solastniški delež, predstavlja predpogodbo, vsled katere v zakonsko določenem materialnem prekluzivnem roku ni bila sklenjena glavna pogodba, zanemarja vsebino 995. in 996. člena OZ, ki ureja t. i. notranjo in zunanjo družbo. Ker civilna družba nima pravne osebnosti, ne more pridobivati pravic in prevzemati obveznosti v pravnem prometu in tudi ne more postati lastnica premoženja. Če družbenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. Navedeno je v obravnavanem primeru storila...
VSL sodba II Cp 514/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.05.2016odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomočBistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
VSL sodba II Cp 1895/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2016neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sklepčnost – tožbeni zahtevekDa sodišče lahko ugodi njenemu zahtevku, mora stranka izkazati ne le svojo materialno-pravno upravičenost, ampak mora to tudi pravilno uveljavljati (torej postaviti ustrezen tožbeni zahtevek).
VSL sodba II Cp 220/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.03.2017odškodninska odgovornost – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanec – lastna škoda – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – pravična denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – renta – pogrebni stroški – sprememba tožbe – prekluzija navedb in dokazov – eventualni zahtevekUveljavljana odškodnina je lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi.
VSL sodba II Cp 2617/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.03.2017jamčevalni zahtevki – stvarne napake – znižanje kupnine – dajatveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – naknadna sprememba sodne prakse – prekluzivni rok – pravica do sodnega varstvaZaradi (naknadne) spremembe sodne prakse ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. V obravnavanem primeru bi bili tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bil denarni tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, oblikovalni pa zaradi prekluzije.
VSL Sodba II Cp 293/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek31.05.2017vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnjiTožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah. Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico. Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji. Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.
VSL Sodba I Cp 883/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.07.2017lastnoročno zapisana oporoka - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost zapustnika za razsojanje - razlog za postavitev drugega izvedencaČe je oporoka ponarejena (kot to trdita tožnici), se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da oporoka ni pristna oziroma da je nična. V konkretnem primeru pa sta, kljub opozorilu sodnice, tudi glede te trditvene podlage tožnici postavili zahtevek na razveljavitev oporoke, zaradi česar je njuna tožba v tem obsegu nesklepčna.
VSL Sklep II Cp 296/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.06.2019ustanovitev nujne poti - kmetijsko zemljišče - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - ugovor pasivne legitimacije - sprememba predloga v nepravdnem postopku - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - razširitev predloga - ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - nasprotni udeleženci - procesni pojem stranke - materialni udeleženci - krog udeležencev postopka - presoja smotrnosti poteka nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve - dokaz z izvedencem - tehtanje okoliščin - dostopna (dovozna) pot na kmetijskem zemljišču - uporaba nove poti - ovirana uporaba nujne poti - oblikovanje zahtevka - oblikovalni in dajatveni zahtevek - dovolitev nujne poti - bodoča potencialna škodaPo ustaljenih stališčih sodne prakse soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno. Krog udeležencev je namreč v nepravdnem postopku drugačen kot v ZPP. Po 19. členu ZNP se formalni (procesni) pojem stranke kombinira z materialnopravnim. Udeleženca postopka nista le predlagatelj, ki zahteva sodno varstvo, in nasprotni udeleženec, zoper katerega je zahtevano sodno varstvo (formalna udeleženca), pač pa tudi vse osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša, in osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialnopravni udeleženci). Tudi njim je treba priznati status udeleženca, da v postopku sodelujejo, se vanj vključujejo in branijo svoje interese. Po ugotovitvi, da sta oba predloga z vidika kmetijske obdelave in z njo povezanih obremenitev izenačena in da v nobenem primeru ni potrebe po vzpostavitvi tamponirane ali kako drugače posebej utrjene poti, ker zadostuje utrjena površina, ki je zastavljena, je prvo...
VSL Sodba I Cp 2574/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2018stvarna služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - primarni tožbeni zahtevek - prenehanje služnosti na podlagi zakona - osvoboditev služnosti - podredni tožbeni zahtevki - prenehanje služnosti na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - nekoristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - prepozne trditve - neprerekana dejstva - pravilo o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - obseg izvrševanja služnosti - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopekZa prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni odločilno, ali je bila tožena stranka leta 2005, ko je kupila gospodujočo nepremičnino, dobroverna, saj njen subjektiven odnos nima pravno relevantnega vpliva. Izvrševanje služnosti poti je prvi objektivni zunanji znak za presojo njene koristnosti, vendar neizvrševanje služnosti poti v določenem obdobju nujno ne pomeni, da služnost sploh ni (več) koristna. Služnost poti za gospodujočo nepremičnino je še vedno koristna. V obravnavani zadevi ne gre za ponovljen postopek, saj odločitve o podrednem zahtevku doslej še ni bilo in gre zgolj za nadaljevanje istega postopka glede podrednega zahtevka, o katerem prej še ni bilo meritorno odločeno. Odvetniku pripada ena sama nagrada za postopek tudi za ponovljen postopek, kar velja tudi za materialne stroške.

Izberi vse|Izvozi izbrane