<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1486/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.1486.2018

Evidenčna številka:VSL00013730
Datum odločbe:19.07.2018
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:otrokova korist - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - izvrševanje stikov z otrokom

Jedro

Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.

Tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper začasno odredbo, ki jo je po uradni dolžnosti izdalo 11. 12. 2017.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je izpodbijani sklep zanjo presenetljiv. V obravnavanem primeru terjatev ni bila verjetno izkazana in ni bila ugotovljena korist otroka. Sodišče je najprej pravilno ugotovilo, da deklica zavrača stik z nasprotnim udeležencem, nato pa je le delno povzelo izvedensko mnenje. Korist otroka je pravni standard, ki se v realnosti različno odslikava. Dejstvo odtujenosti je v obravnavanem primeru nepovratno. V skladu z izvedenskim mnenjem bi zaradi objektivnih okoliščin (zapor) neprimeren stik utegnil povzročiti pri otroku, ki je že odtujen, hudo stisko (posttravmatski stresni sindrom). Ker je prvostopenjsko sodišče največjo otrokovo korist razumelo narobe, je zmotno uporabilo materialno pravo. To se kaže v napačnem razumevanju izvedenskega mnenja, zaradi česar se prvostopenjskega sklepa ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ob prvi razveljavitvi prvostopenjskega sklepa je drugostopenjsko sodišče naložilo izvedbo dokazov z izvedencem. Tokrat je izvedenka podala izvedensko mnenje, iz katerega jasno in določno izhaja, da neposreden stik med deklico in nasprotnim udeležencem odsvetuje. Izvedenka pa celovitega izvedenskega pregleda ni mogla izvesti zaradi pasivnosti nasprotnega udeleženca. Njegovo nesodelovanje v sodnem postopku mu ni v prid, posredno pa kaže tudi na njegove osebne značilnosti, ki sicer izhajajo iz izvedenskega mnenja.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu na naroku 4. 6. 2018 s pozivom, da lahko na pritožbo odgovori v roku 8 dni.

4. Nasprotni udeleženec je sodišču poslal vlogo, ki se v spisu nahaja na list. št. 438.a in 438.b in je bila za odgovor na pritožbo prepozna (v spis prispela 20. 6. 2018).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru skuša prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti urediti stike štiriletne deklice L. z očetom, ki prestaja kazen zapora na x. Zadnji stik deklice z očetom je potekal avgusta 2016, torej pred skoraj dvema letoma. Štiriletna deklica zadnji dve leti stikov z očetom ni imela. Prvostopenjsko sodišče je 3. 2. 2017 izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, s katero je določilo stike vsako soboto v trajanju dveh ur v zaporih na x. Višje sodišče je prvostopenjski sklep 28. 9. 2017 razveljavilo. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, naj s pomočjo strokovnjaka ustrezne stroke ugotovi, če so deklici stiki z očetom v korist in glede na to, da stiki med njima dalj časa niso potekali, ugotovi še, kakšni stiki so ji v korist ter če je potrebna pomoč pri uvajanju stikov. Pritožbeno sodišče je prvostopenjskemu sodišču naložilo tudi, naj preveri v zaporih na x, če imajo primeren prostor, kjer bi se lahko stiki izvrševali oziroma na najbližjem centru za socialno delo, če bi se stiki lahko izvrševali tam.

7. Med postopkom je prvostopenjsko sodišče postavilo sodno izvedenko s področja klinične psihologije dr. M.H., ki je izdelala klinično-izvedensko mnenje. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da izvedenka stikom med deklico in njenim očetom ne nasprotuje, pač pa ocenjuje, da so v času trajanja zaporne kazni primerni posredni stiki, npr. v pisni obliki ali preko telefona enkrat tedensko. Če bo imel oče možnost prostih izhodov, priporoča začeti izvajanje stikov pod nadzorom v prostorih CSD, pri čemer je potrebno poskrbeti, da se otrok s strokovno osebo spozna in jo sprejme, med staršema pa ob prihodu in odhodu na stik ne pride do stika. V času prestajanja zaporne kazni so primerni stiki enkrat mesečno po eno do dve uri. Po prestani zaporni kazni priporoča prav tako uvajalno obdobje stikov pod nadzorom CSD, pogostost pa se poveča na enkrat na dva tedna. Po pretečenem obdobju šestih mesecev je potrebno s pomočjo strokovnjakov oceniti potek in izvedbo stikov in se dogovoriti glede stikov v prihodnosti. Ocenila je še, da bo nasprotni udeleženec za vzpostavitev ustreznega odnosa s hčerko potreboval večji uvid in samokritičnost do lastnega ravnanja ter priporočila vključitev v ustrezno terapevtsko obravnavo.

8. Upoštevaje mnenje sodno postavljene izvedenke je ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je poskušalo ohraniti (vzpostaviti) stik deklice z očetom tako, da je izdalo po uradni dolžnosti novo začasno odredbo o določitvi stikov pod nadzorom CSD, po oceni pritožbenega sodišča pravilno. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da deklici stiki niso v korist, kot trdi predlagateljica. Izvedenka stikom deklice z očetom ni nasprotovala, vedar jih je pogojevala s tem, da je treba določiti primerne stike, saj sta od zadnjega stika pretekli že dve leti, deklica je stara komaj štiri leta, nasprotni udeleženec pa prestaja zaporno kazen na x, kar izvrševanje stikov otežuje.

9. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo po uradni dolžnosti najprej določilo stike na CSD x, in sicer tako, da se prvi stik izvede 20. 12. 2017, nato pa stiki potekajo v letu 2018 vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15.30 do 16.30 ure. Zaradi nemožnosti takega izvrševanja stikov s strani CSD x je sodišče z novo začasno odredbo po uradni dolžnosti 11. 12. 2017 določilo prvi stik 19. 12. 2017, nato pa stiki potekajo v letu 2018 vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 15.30 do 16.30 ure. Do nobenega tako določenega stika z začasno odredbo (do sedaj) še ni prišlo.

10. Iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcijo so poslali na sodišče dopis 11. 12. 2017, v katerem so navedli, da zavod ne more izvrševati stikov, kot so določeni, saj je bil na 31. kolegiju generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 15. 3. 2017 sprejet sklep, da se morajo vsi stiki med obsojencem in otroki, ki se na podlagi sklepa sodišča izvajajo na CSD, izvajati na ZPKZ. Zavod za prestajanje kazni zapora x stikov od 13. 1. 2017 ne izvaja več iz razlogov kadrovske podhranjenosti. V skladu s hišnim redom pa zavod omogoča obsojencem stike ob sredah in sobotah od 9. do 16.45 ure, ko je v času stikov zagotovljena varnost, saj je v neposredni bližini, kjer se izvajajo obiski oziroma stiki, prisoten pravosodni policist. Stike je mogoče izvajati v zavodu od ponedeljka do petka v dopoldanskem času po predhodnem dogovoru v navzočnosti zunanje strokovne osebe v prostorih, namenjenih za izobraževanje, ki se nahajajo znotraj zaprtega dela zavoda (list. št. 296 in 297 spisa).

11. Tudi nasprotni udeleženec je obvestil sodišče, da ne more priti na stik in predlagal, naj se stiki izvršujejo v zaporih na x. Temu je predlagateljica nasprotovala. Da izvrševanje stikov mld. deklice z očetom v prostorih ZPKZ x ni primerno, izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke (primerjaj 5. točko izvedenskega mnenja s 3. 4. 2018 na list. št. 355). Kot izhaja iz mnenja izvedenke, je izvrševanje stikov starša z mld. otrokom v prostorih zapora sprejemljivo (le) v primeru, kadar je med otrokom in staršem predhodno že bil vzpostavljen tesen odnos in je otrok na starša navezan. Če otrok do zapora ne izraža odpora in izraža željo po stiku s staršem v zaporu ter ima pri tem podporo drugega starša, hkrati pa ima pripor ustrezne prostore, namenjene stikom z otroki, potem je izvrševanje stikov v zaporu sprejemljivo in v korist otroka.

12. Noben od pogojev, ki jih je navedla izvedenka in morajo biti izpolnjeni, da bi bil stik v zaporu v korist otroka, v danem primeru ni izpolnjen. Med deklico in očetom odnos ni vzpostavljen, po mnenju izvedenke pa odgovornost za to nosita oba starša. Ker deklica očeta ne pozna, potrebuje za stike z očetom ustrezno pripravo. To lahko nudijo ustrezno strokovno usposobljene osebe na centru za socialno delo, deklica pa mora po mnenju izvedenke strokovno usposobljeno osebo tudi sprejeti. Predlog nasprotnega udeleženca, da se stiki izvršujejo v prostorih zapora na x, torej ni sprejemljiv.

13. Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka. Jasno je, da tudi pri tem obstajajo ovire. Nedopustno je, da bi bili otroci zapornikov obravnavani diskriminatorno, saj odsotnost enega od staršev že tako ali tako prinaša številne posledice, obstaja pa tudi možnost občutka, da so tudi sami otroci kaznovani za zločin staršev, kar ni dopustno.

14. Ustava RS (URS) zagotavlja, da so v naši državi vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. 56. člen Ustave URS zagotavlja, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Varovanje otrokovih koristi nadalje izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), družinskega zakonika (DZ) po novem in iz vrste mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo k upoštevanju, varovanju in spoštovanju pravic ter koristi otrok (Konvencija o otrokovih pravicah (KOP). Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)). Zato morajo tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.

15. Z začasno odredbo, kot jo je izdalo prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti, je tako poskrbljeno, da (lahko) poteka stik med deklico in očetom vsako drugo in četrto sredo v trajanju ene ure, stik pa poteka na CSD x1. V skladu z izvedenskim mnenjem je treba deklico pred prihodom na stik ustrezno pripraviti s strokovno osebo, ki jo bo deklica sprejela. Zato morajo poskrbeti vsi udeleženci postopka. Tako predlagateljica, ki mora deklico pripeljati na stik, kot nasprotni udeleženec, ki mora nositi svoj del stroška prihoda na stik. Sodišče prve stopnje pa mora z ustreznim kontaktom strokovnih oseb na CSD x poskrbi za začetek izvrševanja stikov.

16. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

-------------------------------
1 Stiki so po uradni dolžnosti določeni (le) za leto 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 411
Datum zadnje spremembe:
20.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwOTM4