<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep IV Cp 2665/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.2665.2016

Evidenčna številka:VSL0084869
Datum odločbe:24.11.2016
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:pravica do stikov - ureditev stikov - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je upravičen vzrok za zamudo lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Po drugi strani zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec), ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep N 52/2015-46 z dne 22. 6. 2016 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba zoper sklep N 52/2015-30 z dne 17. 2. 2016 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 2. 2016 uredilo stike med nasprotnim udeležencem in njegovim triletnim sinom. Nasprotni udeleženec je po izteku pritožbenega roka vložil pritožbo zoper takšen sklep in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom z dne 22. 6. 2016 je sodišče prve stopnje predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Pri službi za brezplačno pravno pomoč je vložil prošnjo takoj po prejemu sklepa, pred tem pa poklical odvetniško družbo, kjer so mu svetovali, da naj se oglasi, ko bo dobil odločbo o brezplačni pravni pomoči. Kot pravni laik je ravnal po navodilih odvetniške družbe in mu ni mogoče očitati neskrbnosti. Služba za brezplačno pravno pomoč je poslala odvetniški družbi odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči šele čez nekaj dni, prejeli pa so jo 21. 3. 2016, to je zadnji dan pritožbenega roka. Ko se odloča o stikih z mladoletnim otrokom, bi bilo na mestu izvesti nujni postopek odobritve brezplačne pravne pomoči in izdati odločbo o odobritvi takoj po vložitvi prošnje in jo tudi takoj posredovati nasprotnemu udeležencu in odvetniški družbi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje (odločba Vrhovnega sodišča RS I Up 740/2005). Obravnavana situacija je primerljiva s tisto iz omenjene odločbe.

3. Pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

4. Iz dejanske podlage izpodbijane odločitve izhaja, da je nasprotni udeleženec takoj po opravi naroka za glavno obravnavo v zadevi N 52/2015 in še pred prejetjem sklepa poklical odvetnike Odvetniške družbe J. in S. ter jih vprašal, če bi ga zastopali. Ti so mu svetovali, naj počaka na sklep in nato zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Po trditvah nasprotnega udeleženca iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da mu je bil sklep nato vročen 4. 3. 2016 in da je 9. 3. vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, v kateri je kot izbrane odvetnike navedel omenjene odvetnike Odvetniške družbe J. in S. iz L. V prošnji za brezplačno pravno pomoč je navedel, da je sklep glede stikov prejel 8. 3. 2016, zato je bil na podlagi takšne njegove izjave kot rok za pritožbo zapisan 23. 3. 2016. Rok za pritožbo se je iztekel v ponedeljek 21. 3. 2016, ko je omenjena odvetniška družba tudi prejela odločbo o brezplačni pravni pomoči, pritožbo pa je vložila šele 4. 4. 2016.

5. Po določbi prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče na predlog stranke dovoli, da opravi dejanje, ki ga je zamudila in s tem izgubila pravico za njegovo opravo, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je upravičen vzrok za zamudo lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Po drugi strani zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec), ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zamuda posledica neskrbnega ravnanja pooblaščenca nasprotnega udeleženca in samega nasprotnega udeleženca. Ugotovilo je, da bi pooblaščenci, ki so bili v stiku z nasprotnim udeležencem že pred vročitvijo odločbe, lahko poskrbeli za pravočasno vložitev pravdnega sredstva. Predvsem pa je bil neskrben sam nasprotni udeleženec, ki je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil šele 9. 3. 2016 in v prošnji navedel, da je sklep prejel 8. 3. 2016 zaradi česar je služba za brezplačno pravno pomoč štela, da se pritožbeni rok izteče 23. 3. 2016. Ob takšnem njegovem ravnanju bi lahko pričakoval, da mu bo odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči vročena pozno oziroma prepozno. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da zamude ni mogoče pripisati izključno nepredvidenemu dogodku. Premalo skrbno ravnanje nasprotnega udeleženca je tista okoliščina, ki v tehtanju med pravico do izjave nasprotnega udeleženca po 22. členu Ustave RS (US RS) in zahtevo po sojenju v razumnem roku oziroma pravico predlagateljice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen US RS) nagne nihalo na stran pravice predlagateljice. Odločba Vrhovnega sodišča RS I Up 740/2005, ki jo v pritožbi navaja nasprotni udeleženec, se od dejanskega stanja, ugotovljenega v tej zadevi, od obravnavane zadeve razlikuje v toliko, da je bila v zadevi, ki jo obravnava omenjena odločba vrhovnega sodišča, odločba o brezplačni pravni pomoči vročena odvetniku, ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, po poteku zakonitega roka za opravo pravdnega dejanja.

7. Zaključek sodišča prve stopnje, da vzrok za zamudo vložitve pritožbe ni upravičen, je pravilen, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožba zoper sklep N 52/2015-30 z dne 17. 2. 2016 je prepozna.

9. Iz zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ureditvi stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnim otrokom iztekel 21. 3. 2016, nasprotni udeleženec pa je pritožbo vložil 4. 4. 2016, torej po izteku pritožbenega roka. Pritožba, vložena po preteku zakonskega roka zanjo, je prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 116, 116/1. URS člen 22, 23.
Datum zadnje spremembe:
20.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzMTc4