<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 3358/2015
ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.3358.2015

Evidenčna številka:VSL0075967
Datum odločbe:13.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Majda Irt
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - rojstvo otrok - obiskovanje univerze v tujini - potrebe otrok - pridobitna zmožnost preživninskih zavezancev

Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživninske obveznost, ki po zadnji valorizaciji znaša 349,09 EUR mesečno, na znesek 150,00 EUR mesečno ter tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki.

2. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je v točkah 13. – 15. izpodbijane sodbe za celotno obdobje od nastanka preživninske obveznosti do vključno leta 2015 podalo analizo plačevanja preživnine s strani tožnika, pri odločanju upoštevalo nepravne vidike zadeve oziroma dejstva in okoliščine, ki jih pri odločanju ne bi smelo upoštevati, saj navedeno z odločitvijo v predmetni zadevi nima nobene neposredne zveze. Poudarja, da v skladu z veljavno sodno prakso rojstvo enega otroka na strani preživninskega zavezanca še ne predstavlja take spremenjene okoliščine, ki bi v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(1) lahko predstavljalo podlago za spremembo že določene preživnine. Iz tega razloga rojstvo tožnikovega sina A. ob sklenitvi sodne poravnave v letu 2010 ni bilo upoštevano pri določitvi preživnine. Rojstvo sina A. nobena od pravdnih strank med postopkom tudi ni zatrjevala, pa tudi iz besedila sodne poravnave, sklenjene v letu 2010 navedeno ne izhaja. V 16. točki izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da so se preživninske potrebe toženke povečale s tem, ko je v študijskem letu 2010/2011 začela študirati v L., nato je šolanje nadaljevala na univerzi v ZDA, zato gre za bistveno povečanje preživninskih potreb toženke, saj bi ji višji stroški nastali tudi v primeru, če bi se še vedno šolala v L. Navedeno nedvomno ne drži in tudi iz trditev same toženke in njenega pričanja ne izhaja, da bi imela tako velike potrebe tudi v primeru, če bi se šolala v L. Ravno nasprotno, iz njenih trditev izhaja, da gre za izjemne preživninske potrebe zaradi dragega življenja in šolanja v ZDA. Šolanje v ZDA tako na noben način ne more predstavljati spremenjene okoliščine na strani toženke, pri čemer je slednja sama izpovedala, da si je sredstva za šolanje zagotovila s posojilom od sorodnikov, ki jih bo po končanem šolanju in ko se bo zaposlila, vrnila. Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, čeprav gre nedvomno za pomembno dejstvo in je bila zato storjena bistvena kršitev določb postopka, posledično pa je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo. Zmoten je tudi zaključek prvega sodišča, da se poslovanje podjetja tožnika izboljšuje. Iz podatkov o prometu je razvidno, da promet in poslovanje upadata. Tudi dobiček podjetja v letih 2010/2013 je približno enak, to je okoli 1.000,00 EUR, kar kaže na to, da podjetje praktično posluje z zanemarljivim dobičkom. Razlogi sodišča prve stopnje so zato v tem delu nejasni in nerazumljivi ter v nasprotju z izvedenimi dokazi, zato je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker podjetje posluje izključno s pravnimi osebami, kaže na to, da so zato plačila bistveno bolj zanesljiva, saj je znano dejstvo, da je plačilna disciplina pri pravnih osebah v Republiki Sloveniji izredno slaba. Enako velja za nadaljnjo trditev sodišča prve stopnje, da toženčeve storitve naročajo podjetja, ki v okviru dejavnosti potrebujejo sodelovanje strokovnjaka tožnikovega profila in ki so za te storitve pripravljena plačati. Tudi za ta zaključek sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi nima podlage v izvedenih dokazih ali trditveni podlagi pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je izven trditvene podlage o donosni pogodbi, ki naj bi jo toženčevo podjetje sklenilo s podjetjem A. naredilo zaključek o dobrem poslovanju tožnika. Opozarja, da je ob zaslišanju izrecno pojasnil, da s svojimi dohodki vseh stroškov ne more pokriti in da tudi preživnine za toženko ne zmore, zaradi česar je tudi zahteval znižanje preživnine na 150,00 EUR mesečno, saj je stroške preživljanja pokrival na način, da je prodajal svoje premoženje, si sposojal denar in da je imel tudi druge dohodke od premoženja. Tako je izpovedal, da je prodal osebno vozilo in s prodajo iztržil 11.400,00 EUR, da je pri Zavarovalnici A. dvakrat unovčil življenjsko zavarovanje in da si denar z izvenzakonsko partnerico izposojata pri njenih in njegovih starših ter da mu je oče zapustil vse svoje prihranke v višini 10.000,00 EUR. Sodba sodišča prve stopnje o tem sploh nima razlogov oziroma so razlogi v izpodbijani sodbi o tem nejasni. Stroški preživljanja mladoletnih otrok A., B. in C. so višji, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in sicer znašajo vsaj 1.000,00 EUR mesečno, pri čemer mora celoten strošek zagotoviti tožnik, saj je njegova izvenzakonska partnerica nezaposlena in mora dejansko preživljati tudi njo. Niti iz trditvene podlage niti iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da tožniku pripada nagrada, povračilo stroškov in delež na dobičku družbe, katere direktor je. Glede njegove izjave, da je prodal vozilo ... za 11.400,00 EUR ter glede unovčenja življenjskih zavarovanj poudarja, da toženka teh navedb ni prerekala, poleg tega pa tudi niso odločilne v tej zadevi. Glede prihrankov v višini 7.369,21 EUR pojasnjuje, da gre za denar od njegovega očeta, saj je pojasnil, da mu je slednji dal vse svoje prihranke, kar toženka ni prerekala, zato je tožnik navedeno smatral za nesporno. Sodišče bi pri spremembi preživnine moralo upoštevati spremembe na strani zavezanca ali upravičenca od takrat, ko je bila preživnina določena. Poudarja, da imajo otroci pravico do preživljanja v skladu z zmožnostmi svojih staršev in ne na način in v obsegu, kot si ga zaželijo in izberejo sami.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru je bila preživnina, ki jo mora tožnik plačevati za hčer D. sporazumno določena s sodno poravnavo in je po zadnji valorizaciji znašala 349,09 EUR mesečno.

6. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialnopravno podlago v določbi 132. člena ZZZDR. Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezanca, bodisi na povečane ali zmanjšane potrebe na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. Sklepanje na spremenjenost je mogoče le na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji odločbi, s katero je bila preživnina določena oziroma dogovorjena. Pozneje spremenjene okoliščine so torej nujni pogoj, da sodišče sploh znova pretrese razmerje med odločilnimi dejavniki za določitev preživninskega zneska, kar pa ne pomeni, da imajo spremenjene okoliščine vselej za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku. Ob spremenjenih okoliščinah namreč sodišče vsebinsko znova odloča o višini prispevka za preživljanje v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

7. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvega sodišča je bila toženka v času, ko je tekel postopek na znižanje preživnine pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P 557/2009 dijakinja. Že pred sklenitvijo sodne poravnave se je tožniku rodil sin A. (rojen … 2010), tožnikova partnerica E. E. pa tudi takrat ni bila več zaposlena. Zmotna je pritožbena navedba, da nobena od pravdnih strank v postopku, ki si je vodil pod P 557/2009 ni zatrjevala, da se je tožniku dne ... 2010 rodil sin A. Rojstvo sina A. izhaja iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 19. 8. 2010 ter predloženega izpiska iz matičnega registra o rojstvu (priloga A13 spisa P 557/2009).

8. Okoliščina, da je tožnik v obdobju več kot 17-tih let le izjemoma prostovoljno plačeval preživnino, res ni okoliščina, ki bi vplivala na ugotavljanje spremenjenih okoliščin, kot to pravilno navaja v pritožbi tožnik, vendar pa navedene okoliščine prvo sodišče pri ugotavljanju spremenjenih razmer ni upoštevalo. Poudarilo je le, da navedeno dejstvo kaže, da se tožnik plačevanju preživnine, ne glede na njeno višino in premoženjske razmere, izogiba in še sedaj tožnici ne plača niti tistega preživninskega zneska, na katerega je sam predlagal, da se preživnina zniža.

9. V konkretnem primeru so spremenjene razmere podane tako na strani preživninskega zavezanca, saj sta se mu v času po sklenitvi sodne poravnave rodila še dva otroka, sinova B. in C., kot tudi na strani preživninske upravičenke, saj je s študijskim letom 2010/2011 začela obiskovati ... v L., v času vložitve predmetne tožbe pa je šolanje nadaljevala na Univerzi ... v ZDA. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da bi šlo pri toženki, ne glede na to, da se šola na Univerzi v ZDA, za bistveno povečanje preživninskih potreb tudi v primeru, če bi šolanje nadaljevala v L., saj je bila v času zadnje določitve preživnine še dijakinja. Potrebe študenta so nedvomno višje od potreb dijaka, zlasti ob upoštevanju višjih sredstev študija na ... v L. (študijsko gradivo, material) ter šolanje izven kraja prebivališča toženke. Premoženjske razmere na strani matere toženke se niso spremenile.

10. Tako ugotovljene in spremenjene pravno relevantne okoliščine za določitev preživnine so tako pogojevale ponovno ugotavljanje in presojo vseh tistih okoliščin, ki so pomembne za določitev preživnine. Po določbi 129. člena ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmotnosti zavezanca.

11. Že v tožbi na znižanje preživnine, ki je bila vložena dne 16. 10. 2009 je tožnik zatrjeval izredno slabo poslovanje družbe, katerega družbenik je, saj je v času od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009 znašala izguba poslovanja 80.360,00 EUR. Celotna izguba se je v prvi polovici leta 2009 povečala na 83.257,00 EUR. Sodišče je v 18. točki obrazložitve sodbe potrdilo tožnikovim navedbam, da podjetje od leta 2010 do vključno leta 2013 posluje vse slabše. Poudarilo pa je, da se je poslovanje v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 izboljšalo, saj je tožnikovo podjetje v letu 2013 pokrilo izgubo iz leta 2012, zmanjšalo je dolgoročne finančne obveznosti za 25.406,00 EUR ter kljub temu poslovalo z dobičkom, čeprav minimalnim, kar vsekakor pomeni izboljšanje poslovanja podjetja v primerjavi z letom 2012, ki je izkazovalo izgubo v višini 68.449,00 EUR.

12. Ni tudi res, da toženka ni podala trditvene podlage o uradno neizsledljivih dohodkih tožnika. Toženka je namreč že v odgovoru na tožbo navajala, da si tožnik iz davčnih in dohodninskih razlogov izplačuje nižjo plačo ter da gre veliko njegovih stroškov za osebne namene in za oskrbo njegove družine iz sredstev podjetja. Sodišče je že v pravnomočno končani razvezni pravdi ugotovilo, da so tožnikovi dohodki precej višji od uradno prikazanih. Prav tako pa je iz podobnih razlogov tudi v tej pravdi sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, iz katere izhaja, da tožnikovemu zatrjevanju o nizkih dohodkih ne verjame.

13. Ker gre v obravnavani zadevi za redni premoženjski spor med polnoletno hčerjo in očetom, v katerem je skladno s 7. in 212. členom ZPP mogoče odločiti zgolj na podlagi dejstev, ki so jih stranke vnesle v postopek s svojimi trditvami, je potrebno pritrditi tožnikovi pritožbi v delu, v katerem opozarja na kršitev razpravnega načela pri ugotavljanju njegovih preživninskih zmožnosti. Sodišče prve stopnje je preseglo trditveno podlago v delu, da je tožnik podpisal donosno pogodbo s podjetjem A., da podjetje posluje izključno s pravnimi osebami ter da tožniku pripadajo nagrade, povračilo stroškov ter delež na dobičku družb, vendar pa navedena kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev, ki bi imela za posledico njeno razveljavitev Navedene okoliščine namreč predstavljajo zgolj dodatne argumente s katerimi je prvo sodišče utemeljevalo boljše poslovanje družbe, kot ga izkazuje tožnik. Pri ugotovitvi tožnikovih preživninskih zmožnostih je bila namreč odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da že s tožnikove strani zatrjevani stroški v višini 1.771,00 EUR mesečno, brez upoštevanja obrokov leasinga, stroškov dopusta in drugih nujno potrebnih življenjskih potrebščin za tožnika in njegovo partnerico, ki je brezposelna, kažejo na precej višji standard, kot bi si ga tožnik lahko privoščil zgolj na podlagi zatrjevanih dohodkov v višini 800,00 EUR, zato je pravilno sklepanje prvega sodišča, da tožnik dohodke očitno prikriva oz. da ima tudi druge vire dohodkov, ki jih ni moč ugotoviti. Trditev na kakšen način krije zatrjevane visoke izdatke tožnik pravočasno, do konca prvega naroka ni podal, izpovedba v tej smeri pa trditvene podlage na more nadomestiti. Sicer pa so v tej smeri pritožnikove navedbe tudi sicer protislovne in nelogične. V pritožbi zatrjuje, da je izdatke kril s tem, da je prodal vozilo znake … za 11.400,00 EUR, v vlogi z dne 30. 3. 2015 pa je na očitek toženke, da vozi osebno vozilo znamke ..., letnik 2005 in osebno vozilo znamke ..., letnik 2007 odgovoril, da vozili nista njegova last, temveč last podjetja, prilaščanje sredstev podjetja pa je v nasprotju z določilom ZGD in je celo kaznivo dejanje, gre za stari vozili, z velikim številom prevoženih kilometrov, ki nista vredni več kot 4.000,00 EUR. Malo verjetna je tudi tožnikova navedba, da bi mu oče izročil vse svoje prihranke v višini 10.000,00 EUR, zaradi česar naj bi imel tožnik na računu prihranke v višini 7.369,21 EUR, ob hkratnem zatrjevanju, da mu je oče prihranke v znesku 10.000,00 EUR izročal postopoma zaradi plačila izdatkov tožnika oz. njegove družine. Tožnik je solastnik več nepremičnin (ki v naravi predstavljajo poslovni prostor tožnikovega podjetja, stanovanje v katerem živi ter objekt - galerija ... s parkirnimi prostori), ki se nahajajo v samem centru ...

14. Mati toženke prejema osebni dohodek v višini 2.000,00 EUR, je solastnica stanovanjske hiše ter lastnica vrednostnih papirjev 610 delnic ... Je še lastnica osebnega avtomobila znamke ..., starega pet let.

15. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.

16. Glede na že določeno preživnino v višini 349,09 EUR je toženec tako dolžan pokriti le 20% oziroma 17 % toženkinih potreb, ostale potrebe pa bosta morali pokriti mati toženke in toženka sama z lastnimi napori v smeri zagotavljanja ustreznih sredstev, kar je delno že storila s tem, da si je denar izposodila od svoje babice in ki ga bo po končanem študiju, ko se bo zaposlila, vrnila. Po prepričanju pritožbenega sodišča bo zato tožnik glede na njegove pridobitne sposobnosti in premoženjske razmere zmogel še naprej plačevati dogovorjeno preživnino za toženko. Za otroke iz tožnikove nove zveze pa je dolžna skrbeti tudi tožnikova izvenzakonska partnerica, ki je zdrava in za delo sposobna.

17. Sodišče prve stopnje je tako pri odmeri preživnine upoštevalo spremenjene razmere v medsebojni odvisnosti, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da kljub spremenjenim razmeram ni pogojev za znižanje preživnine.

18. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, preživnina, kot jo je dolžan plačevati tožnik pa v skladu z 129 členom ZZZDR. Ker tudi niso podani uveljavljani niti tisti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19. S pritožbo neuspešen tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 69/2004 – v nadaljevanju ZZZDR.


Zveza:

ZZZDR člen 129, 132.
Datum zadnje spremembe:
11.03.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxNzQ4