<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

sodba IV Cp 1182/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:IV.CP.1182.2015

Evidenčna številka:VSL0083020
Datum odločbe:22.04.2015
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Majda Irt (poroč.), Bojan Breznik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:tožba za znižanje preživnine - pasivna legitimacija - preživninski upravičenec - mladoletni otrok

Jedro

Preživninski zavezanec bi moral tožbo za znižanje preživnine usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal znižanje z izvršilnim naslovom določene preživnine, ker naj bi se spremenile njegove premoženjske razmere. Tožniku je bilo naloženo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 399,55 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vključno s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče materialno pravo napačno uporabilo, zato ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev. Ocena hčerkinih potreb v znesku 400,00 EUR mesečno je previsoka. Izpostavlja, da so se njegovi prejemki drastično zmanjšali; prejema denarno socialno pomoč, taksi službe pa ne opravlja več, ker se je obseg voženj zmanjšal. Išče delo, prijavljen je na zavodu za zaposlovanje ter se udeležuje vseh aktivnosti in tečajev. V tujini ne more delati, ker je odsotnost od najbližjih zanj pretežko psihično breme. Njegova preživninska obveznost bi se morala znižati tudi zaradi povečanja stikov s hčerko. Opozarja, da ima zakonita zastopnica sedaj višjo plačo, kot jo je imela ob prvem določanju preživnine, prejema pa tudi otroški dodatek v višini 43,00 EUR, ki bi ga moralo sodišče ustrezno upoštevati.

Pritožba je bila vročena toženki, ki pa nanjo ni podala odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 350. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2) so starši dolžni preživljati svoje otroke. Preživninski upravičenec je otrok – nosilec pravic iz preživninskega razmerja – preživninski zavezanci pa so starši. Preživninski upravičenec je ne glede na skupno ali ločeno življenje mladoletni otrok sam, le preživnino zanj je glede na njegovo mladoletnost treba plačevati roditelju, pri katerem otrok živi. Takšnemu razumevanju pravic in dolžnosti iz preživninskega razmerja do mladoletnega otroka so prilagojene tudi druge določbe ZZZDR. Določba 132. člena ZZZDR, ki predstavlja materialno pravno izhodišče za odločanje v obravnavani zadevi, omogoča preživninskemu upravičencu oz. zavezancu zvišanje, znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine. V preživninskem razmerju je preživninski upravičenec mladoletni otrok, zato gre v primeru tožbe za zvišanje preživnine za tožbo preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, v primeru tožbe za znižanje ali odpravo preživnine pa za tožbo preživninskega zavezanca proti preživninskemu upravičencu.(3)

Glede na gornjo opredelitev preživninskega razmerja in upoštevaje dejstvo, da preživninski zavezanec zahteva prilagoditev preživnine spremenjenim razmeram, bi moral tožbo usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico. Že zaradi zgrešene pasivne legitimacije, s katero se sodišče prve stopnje sicer ni ukvarjalo, pritožbeno sodišče pa je na njeno podanost dolžno paziti v okviru določbe 350. člena ZPP – vprašanje legitimacije je materialnopravne narave – je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.

Pritožbeno sodišče pa tudi pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji iz 132. člena ZZZDR. Tožnik ni izkazal sprememb glede lastnih preživninskih zmožnosti; je zdrav in sposoben za delo ter ima dohodke, primerljive materinim, zato ni podana podlaga za znižanje preživnine.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih pritožnik podaja v pritožbi, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. in 155. člena istega zakona). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

----------------

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

(2) Ur. l. SRS, št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR.

(3) Primerjaj II Ips 423/1999.


Zveza:

ZZZDR člen 123, 123/1, 132.
Datum zadnje spremembe:
15.06.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc5Nzk5