Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2398cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba I Cpg 725/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.01.2020obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcuKo sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora. Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske...
VSL Sklep II Cp 2407/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.01.2020ustavitev pravdnega postopka - dejanja stranskega intervenienta - učinki procesnih dejanj intervenienta - pritožba stranskega intervenienta - nedovoljena pritožba - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - preizkus stroškovne odločitveV konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
VSM Sodba III Cp 1152/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.01.2020tožba za zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezancaZvišanje preživnine za otroka.
VSL Sodba in sklep II Cpg 344/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.12.2019spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - edicijski postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - očitek protispisnosti - dejanski lastnik nepremičnine - domneva o lastniku nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanjaNedovoljen pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o dokaznem bremenu in 227. člen ZPP, ki ureja edicijski postopek. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Takšna kršitev bi sicer lahko prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, če bi tožena stranka sodišču prve stopnje (pravočasno) predlagala, da izvede edicijski postopek na podlagi 227. člena ZPP. Tega pa tožena stranka ni storila. Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna, v zemljiško knjigi pa je bila v obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja, kot lastnica spornega stanovanja vknjižena tožena stranka. V praksi se izraz „dejanskih lastnik“ običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Da bi torej tožena...
VSL Sklep IV Cp 2305/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.12.2019oddaja v vzgojni zavod - zavrženje pritožbe - pisna vloga - podpis na vlogi - zavod - zakoniti zastopnik - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis pritožnika - lastnoročen podpis - sestavine pritožbe - obvezna sestavina pritožbe - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožbaPritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.
VSL Sklep I Cp 1835/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - pravica do dediščine - oporoka - veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - manj verjetna pravica dedičaSodišče je na pravdo pravilno napotilo dediča, ki pisne oporoke zapustnika, ki se nahaja v spisu in je bila razglašena, ne priznava kot pristne in pravno veljavne, vendar ne navede in ne izkaže, zakaj naj bi bila oporoka neveljavna oziroma nepristna.
VSL Sklep II Cp 1932/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na ugotovitev lastninske pravice - meje tožbenega zahtevka - prepoved obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - pravni interesZ začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka (prvi odstavek 272. člena ZIZ ter prvi odstavek 273. člena ZIZ). Začasna odredba mora ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z njo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku. Prav tak primer pa predstavlja predlagana začasna odredba - niti z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice tožnic na sporni nepremičnini toženi stranki ne bo in ne more biti prepovedano opravljanje procesnih dejanj v upravnih postopkih.
VSL Sodba in sklep II Cp 1626/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - višina nadomestila - ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba - kondikcijska terjatev - dve različni pravni podlagi - odškodninska podlaga - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - civilni delikt - elementi civilnega delikta - odškodninska terjatev - višina odškodninskega zahtevka - višina odškodnine - preprečitev povečanja premoženja - izgubljeni dobiček - izvedenina - cenitev - nagrada in stroški za izvedensko deloOdločitev, da je pogodba nična, je pravnomočna in ne more biti predmet vnovičnega postopka pred pritožbenim sodiščem. Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega. Gre za prvine kondikcijskega zahtevka. Pogodba je nična in toženec mora tožniku vrniti, kar je prejel na podlagi te pogodbe; ker pa to ni mogoče (nesporno dejstvo), mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba. Predmet novega sojenja je zgolj višina tega nadomestila. Sodišče prve stopnje je tožnikovo škodo opredelilo kot preprečitev povečanja premoženja prodajalcev (med njimi tožnika) oziroma izgubljeni dobiček, ki predstavlja razliko med kupnino, ki so jo prejeli, in kupnino, ki bi jo mogli...
VSL Sklep II Ip 2169/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek04.12.2019stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanjeDoločbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
VSL Sodba in sklep I Cp 1771/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazno breme - podpis listine - izvedenec grafološke stroke - poroštvo - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - pritožbene novote - uspeh v pravdi - stroški postopka - delni umik tožbe - delna ustavitev postopkaPo razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče v pravdnem postopku presoja, ali obstoji terjatev oziroma upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in tožencem in ne, ali verodostojna listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje pogoje oziroma ima značilnosti verodostojne listine. Pritožbeno stališče, ki gre v smeri, da je potrebno v konkretnem primeru iz razloga, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine oziroma menice, tožnikov zahtevek presojati (zgolj) z vidika upravičenosti (glede na določbe ZIZ) vložitve takšnega izvršilnega predloga, je napačno. Neenakost oziroma (pravilno) različna dolžina podpisov na pooblastilu odvetnici oziroma v notarskem zapisu ne zadošča za sklep, da krajši podpis ob imenu in priimku toženke v navedeni listini ni njen. Podobno velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje o ne-podobnosti (neprimerljivosti) podpisa (parafe) v notarskem...
VSL Sodba I Cp 1833/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - izdatki zaradi preživljanja otroka - prispevek staršev - prihodki - materialne zmožnosti staršev - skupno premoženje bivših zakoncev - nastanek skupnega premoženja - odsotnost trditev - pritožbena novota - neupoštevne navedbeV zakonu ustvarjeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev, a gre za izpodbojno domnevo, ki jo eden ali drug zakonec lahko izpodbijata s trditvami, da gre za posebno premoženje, oziroma da skupno premoženje ni nastalo.
VSL Sodba I Cp 1675/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019ničnost pogodbe - skrbnost stranke - kavza pogodbe - dvojna prodajaV konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
VSL Sklep I Cp 1772/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedensko mnenje - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobroZVEtl-1 omogoča izpodbijanje zakonske domneve v primeru že izdane upravne določbe o določitvi funkcionalnega zemljišča.
VSL Sodba in sklep I Cp 1831/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o upravljanju - upravljanje z gozdovi - sečnja gozda - mandatna pogodba - profesionalna skrbnost - kršitev pogodbenih obveznosti - odškodnina za posek lesa - izvedenec - izločitev izvedenca - vmesna sodba - škoda - zastaranje - ugovor zastaranja - pobotni ugovorV tej fazi postopka za izdajo vmesne sodbe zadostuje, da je tožnica dokazala nastanek oziroma obstoj škode, medtem ko bo vprašanje natančnejše količine več posekanega lesa od uradno dovoljenega ter izpad prirastka in s tem višina škode, ki je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, predmet odločanja s končno sodbo.
VSL Sodba II Cp 1705/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.12.2019denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - izgubljena korist - uporaba denacionalizirane nepremičnine - delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbeZahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ne predstavlja običajnega (klasičnega) obogatitvenega zahtevka, zaradi česar (zavezančeva) korist ni pogoj za njegov obstoj oziroma ni merilo za višino nadomestila (izgubljene koristi), ki gre upravičencu. Omenjena terjatev predstavlja po svoji vsebini nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Posledično je potrebno izhajati izključno iz položaja upravičencev in je nepomembno, ali je zavezanec z uporabo podržavljenih nepremičnin (lahko) pridobila določeno korist ali ne.
VSL Sodba II Cp 1631/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera odškodnine - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - poškodba gležnja - poškodba kolena - poškodba zapestja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - povrnitev potrebnih stroškovIzvedenec je ugotovil, da poškodba gležnja ni takšna, da bi tožnici trajno onemogočala aktivnosti, s katerimi se je pred poškodbo ukvarjala in jih je med zdravljenjem opustila. Ugotovljeno začasno zmanjšanje tožničine splošne življenjske aktivnosti (vsakodnevna gospodinjska opravila, materinske obveznosti in higiena ter začasna opustitev prostočasnih aktivnosti) predstavlja nevšečnosti pri zdravljenju, ne pa pravno priznanega (začasnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL Sodba I Cp 1088/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - gradbena dela - plazenje tal - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost investitorja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe - duševne bolečine - vzročna zveza - deljena odgovornost - višina škode - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - neupravičena pridobitevIzvedenec je podal mnenje, da je bila novogradnja tožencev zaradi neustreznega odvodnjavanja gradbišča odločilen dejavnik, ki je povzročil plazenje. Odločilen dejavnik in s tem edini pravno relevanten vzrok za plaz in nastalo škodo je torej izviral iz sfere tožencev oziroma njune gradnje, zaradi česar o deljeni vzročnosti ni mogoče govoriti. Že okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe v skladu s 183. členom OZ pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo. Dodatno konkretizirane posledice, ki jih kršitev povzroči, lahko vplivajo le na višino odškodnine.
VSL Sklep I Cp 1671/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019ureditev meje - katastrska meja - javno dobro - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - meja z javnim dobrimMejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobru ter upoštevajoč dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, je sodna praksa enotna, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Tako kot na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa tudi za upravljavca javnega dobra velja, da lastninskih upravičenj ne more dobiti na tak način. Poseg javnopravnega subjekta v zasebno lastnino je po svoji naravi razlaščujoč poseg in je zato dopusten le ob predpostavkah, ki veljajo za razlastitev (69. člen Ustave). Izveden mora biti razlastitveni postopek, v katerem se ugotovi obstoj javne koristi, in plačana odškodnina, ali pa mora biti podano soglasje...
VSL Sodba in sklep I Cp 375/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019pogodba o potrošniškem kreditu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zavarovanje kredita - zavarovanje denarne terjatve - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zastavna pravica na nepremičnini - solidarno poroštvo - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - solidarni porok - zastavitelj - odgovornost zastavitelja - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - upnikovo ravnanje - malomarno ravnanjeTožnica kot solidarna porokinja za obveznosti po kreditni pogodbi odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena OZ). Res je tudi, da tožnica kot solidarna porokinja nima ugovora vrstnega reda uporabe zavarovanj. Porok je dolžan dolg poravnati, nanj pa preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). Upnik zato ne sme opustiti zastave ali kakšne druge pravice, s katero je bila zavarovana njegova terjatev, ali jo izgubiti zaradi svoje malomarnosti. Če s takim ravnanjem onemogoči prehod te pravice na poroka, je ta prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice (1027. člen OZ). Odločilno v tej zadevi je, da tožnica ni bila samo solidarna porokinja, ampak tudi zastaviteljica. Na podlagi poroštvene pogodbe se je zavezala izpolniti dolžnikovo...
VSL Sodba II Cp 1576/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019pravična odškodnina - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - izguba zaslužka med zdravljenjem - denarna renta - tuja pomoč - odločanje po prostem preudarkuPotreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih delih predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči.

Izberi vse|Izvozi izbrane