Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2494cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM Sklep I Ip 331/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek23.06.2020zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatveUpnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.
VSL Sklep IV Cp 859/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.06.2020postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - neobligatorni narok - načelo hitrosti postopka - sprememba sklepa o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do stikov otroka s starši - namen stikov - bistveni vpliv na razvoj otroka - onemogočanje stikov z očetom - otrokova največja korist - dolgoročna korist - izvenšolske dejavnosti - menjava vrtca - sprememba okoliščin - izvršitev odločbe o stikih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do naravnega sodnika - Družinski zakonik (DZ) - dokazni standard verjetnostiSodišče naroka za obravnavanje predloga za spremembo sklepa o začasni odredbi ni razpisalo, saj v postopku izdaje začasne odredbe ni obligatoren. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, zaradi česar sodišče ni bilo dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka le tiste najpomembnejše. Celovit dokazni postopek pa se bo odvijal, ko bo sodišče meritorno odločalo o tožbenih zahtevkih. Materialnopravne določbe ZZZDR in DZ so v delu, ki se nanašajo na pravico do stikov, praktično identične. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki ter je, ne glede na to, določbe katerega zakona uporabljamo, zato rezultat isti. Tudi pogoj ogroženosti otroka za izdajo začasne odredbe je v obeh primerih isti. Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja...
VSL Sodba in sklep II Cpg 698/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.06.2020gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba - poslovne knjige - pravočasno grajanje napak - stroški pravdnega postopkaOsnovni predpostavki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v obravnavani zadevi tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da je naročnik pravočasno obvestil podjemnika o tej napaki (prim. 633. in 634. člen OZ). Tožena stranka je trdila, da ji tožeča stranka (računovodski servis) po zaključku njunega poslovnega sodelovanja ni hotela izročiti odprtih postavk in bruto bilance na dan 30.9.2015, vključno z odprtimi karticami saldakontov in dnevnikom knjiženja za 2015. Navedena dokumentacija predstavlja toženkine poslovne knjige, ki jih je ta dolžna voditi in hraniti na podlagi zakona (7., 30. in 55. člen ZR) ter 54. in 685. člen ZGD-1. Tožeča stranka bi ji jih zato po prenehanju pogodbe o opravljanju računovodskih storitev morala predati.
VSK Sodba I Cp 511/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek09.06.2020odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - prometna nesrečaOdmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSL Sodba II Cp 332/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.06.2020odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - pogoji za priznanje odškodnine - primarni strah - pravno priznani strah - obstoj predpostavk - stopnja in trajanje strahu - potek prometne nesreče - realna nevarnost ogrožanjaV konkretnem primeru je odločilen odgovor na vprašanje, ali je škodni dogodek povzročil pri tožnikih realno nevarnost, ki je bila po svoji intenziteti in trajanju takšna, da upravičuje priznanje denarne odškodnine. Hipni močni strah ne predstavlja dejanske podlage, ki bi opravičevala priznanje denarne odškodnine za (primarni) strah, saj sta se vozili v prometni nesreči zgolj oplazili pri nizki hitrosti, zatem pa sta se ustavili, brez nevarnosti, da bi prišlo do kakršnega koli dodatnega trčenja ob ustavljanju vozil. Glede na potek prometne nesreče ni obstajala realna nevarnost, na podlagi katere bi bilo lahko ogroženo življenje oziroma da bi bilo lahko bistveno ogroženo zdravje tožnikov (strah pred telesno poškodbo).
VSC Sodba Cp 138/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek27.05.2020odškodnina za nepremoženjsko škodo - delavec - opravljanje dela - padec z višinePo določbi 3. člena ZVZD delavec ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec šteje tudi oseba, ki na kakršenkoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca.
VSC Sodba Cp 138/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek27.05.2020odškodnina za nepremoženjsko škodo - delavec - opravljanje dela - padec z višinePo določbi 3. člena ZVZD delavec ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec šteje tudi oseba, ki na kakršenkoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca.
VSL Sklep II Cp 740/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.05.2020plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - vrednost izpodbijanega dela - enotno sosporništvo - navadno sosporništvoNa podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. Izjema, da bi oba tožnika plačala le eno takso, bi veljala le v primeru, če bi imela tožnika položaj enotnih sospornikov. ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov ne vsebuje, zato je pravilna taksna odmera sodišča, ki pri vsakem tožniku upošteva vrednost njegovega izpodbijanega dela.
VSL Sodba I Cp 146/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2020navidezna (simulirana) pogodba - navidezna prodajna pogodba - prava pogodbena volja - dokazno breme - prenos lastninske pravice - hipoteka - zavarovanje kredita - sprememba lastništva nepremičnine - denarni tok - delna neizpolnitev - soglasje volj - dogovorjena kupnina - vrednost nepremičnine - rok za izpolnitev obveznostiSprememba lastništva nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka zaradi zavarovanja kredita, ne vpliva na obstoj hipoteke oziroma nima za posledico njenega prenehanja. Preneha pa hipoteka v primeru poplačila terjatve, ki je zavarovana s hipoteko. Tožnik je sam trdil, da je bila obveznost pokojnega sina na podlagi sklenjenih pravnih poslov, da pomaga tožniku pri odplačevanju kredita, iz tega pa ob predpostavki, da je bil dolg družbe oziroma denarna pomoč, ki jo je potreboval tožnik, nižja od v pogodbah določene kupnine, izhaja, da je bilo (delno) navidezno le pogodbeno določilo glede višine kupnine, kar pa ne pomeni, da pravna posla v celoti ne veljata oziroma da ni bilo soglasja volj pogodbenih strank glede obveznosti tožnika, da na zapustnika prenese lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah. Tudi sicer pa (delna) neizpolnitev pogodbe ne pomeni, da je pogodba navidezna. Ker je dogovorjena kupnina oziroma odmena za prenos lastninske pravice na nepremičnini...
VSL Sodba I Cp 2070/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.05.2020pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov - podstrešno stanovanje - podstreha in drugi skupni prostori - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov - preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini - privatizacija stanovanj po SZ - pasivna legitimacija občine - zemljiškoknjižni lastnik - nujno sosporništvo - glavna intervencija - pravica uporabe - dejanska etažna lastnina - ničnost pogodbe - lastninjenje in privatizacija stanovanj - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativna izpolnitev pogojev - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškovImetništvo stanovanjske pravice in pridobitev lastninske pravice po prvem odstavku 116. člena SZ/91 se izključujeta. V času, ko je prišlo do zatrjevane adaptacije, to pa je bilo od leta 1981 naprej, je bilo prvotno podstrešje in kasneje adaptirano stanovanje v družbeni lastnini, zato je skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZPDS/76 in sedmim odstavkom 68. člena ZSR/82 prenehala skupna pravica uporabe vsakokratnih etažnih lastnikov in uporabnikov podstrešja, saj je bilo tam ustvarjeno novo stanovanje v družbeni lastnini. Tudi če gre šteti, da je bila adaptacija pričeta pred sprejetjem ZSR/82, je imel ZSR/74 identične določbe. Navedeno stališče je zavzela tudi sodna praksa v odločbi VSL I Cp 3386/15, ki je bila potrjena z odločbo VSRS II Ips 716/05, kjer je izrecno navedeno, da po adaptaciji ni šlo več za skupne dele, ampak za posamezni del. Ob takšnem tolmačenju je tožeča stranka pravilno vložila tožbo le proti toženi stranki kot zemljiškoknjižni lastnici,...
VSL Sodba I Cpg 773/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.05.2020zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sklenitev pogodbe - dokaz o obstoju pogodbe - ustna pogodba - indici - sprememba tožbe - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listineDokazni predlog tožene stranke na zaslišanje izvedenca ni bil dovolj substanciran, saj iz njega ne izhaja, na katera vprašanja naj izvedenec ne bi podal jasnega odgovora niti v dopolnitvi. Ni naloga izvedenca, da stranki dostavi strokovno podlago ali literaturo, ki jo je uporabil pri izdelavi mnenja. Sprememba tožbe je dopustna tudi v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Kadar je sporno ali je bila pogodba sklenjena, je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki. Po navedbah tožeče stranke je do sklenitve pogodbe prišlo v prostorih tožene, ko sta bila prisotna le zakonita zastopnika obeh strank. V takem primeru, ko je pogodba sklenjena ustno in o njej ni neposrednih dokazov, je sodišče upravičeno o (ne)sklenitvi pogodbe sklepati na podlagi indicev.
VSC Sodba Cp 104/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - osebni stečaj - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - zapadlost škodeČeprav nepremičninsko posredovanje natančneje ureja ZNPosr, to še ne pomeni, da je pri tovrstnih poslih izključena uporaba splošnih določb OZ o posredniški pogodbi. Splošna določila OZ o posredniški pogodbi v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZNPosr veljajo tudi za nepremičninsko posredovanje, če ni z ZNPosr določeno drugače. Ker pa ZNPosr odškodninske odgovornosti nepremičninskega posrednika ne ureja drugače, zanjo veljajo splošna določila OZ o odškodninski odgovornosti. Ob pravilni uporabi 844. člena OZ kot tudi ob pravilni uporabi določb 2. odstavka 6. člena OZ skrbnost nepremičninskega posrednika, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo, nalaga posredniku med drugim tudi pravilno uporabo spletnega portala AJPES. Glede na to, da je bil prodajalec v osebnem stečaju in tako poslovno nesposoben sklepati prodajno pogodbo za predmetno stanovanje, hkrati pa je bilo obvestilo, da spada stanovanje v stečajno maso, objavljeno na spletni strani AJPES-a 21 dni pred...
VSC Sklep Cp 57/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020solastnina - razdružitev solastnine - način delitve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - ustanovitev stvarne služnostiVknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, zato teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni...
VSC Sklep I Cp 117/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020povod za tožbo - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - obvezna razlaga odvetniške tarifeZmotno je stališče odvetnika, da bi moralo sodišče prve stopnje navedene storitve priznati glede na obvezne razlage Upravnega odbora OZS. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka OT obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
VSL Sodba in sklep II Cp 229/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.05.2020veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnjaPritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek...
VSM Sklep I Cp 161/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek06.05.2020stroški izvedencaNi ovire, da sodni cenilec za opravljeno pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi šla nagrada in povrnitev stroškov po Pravilniku.
VSC Sodba Cp 58/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.05.2020pravična odškodnina - stroški pravdnega postopka - stroški izvedencaOb obrazloženem je pritožbeno sodišče presodilo, da ob pravilni uporabi določb členov 179 in 182 OZ predstavlja znesek 22.000,00 EUR pravično zadoščenje za ugotovljeno tožnikovo nematerialno škodo, ki jo je ta že pretrpel in jo bo še trpel trajno v bodoče, kar predstavlja okoli 20 neto povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Stroški izvedbe dokazov so pravdni stroški, ki delijo usodo pravdnega uspeha (drugi odstavek 154. člena ZPP) in tudi ne gre za stroške, ki bi nastali po krivdi tožene stranke
VSC Sodba Cp 58/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek06.05.2020pravična odškodnina - stroški pravdnega postopka - stroški izvedencaOb obrazloženem je pritožbeno sodišče presodilo, da ob pravilni uporabi določb členov 179 in 182 OZ predstavlja znesek 22.000,00 EUR pravično zadoščenje za ugotovljeno tožnikovo nematerialno škodo, ki jo je ta že pretrpel in jo bo še trpel trajno v bodoče, kar predstavlja okoli 20 neto povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Stroški izvedbe dokazov so pravdni stroški, ki delijo usodo pravdnega uspeha (drugi odstavek 154. člena ZPP) in tudi ne gre za stroške, ki bi nastali po krivdi tožene stranke
VSC Sodba Cp 461/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek29.04.2020uporabnina - najem nepremičnine - povprečna tržna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - višina najemnine - pridržna pravica - dobrovernost - vlaganja v nepremičnino - zastaranje terjatve - enotna nagrada za narok - zvišanje tožbenega zahtevka - načelo izravnalne pravičnosti - načelo vestnosti in poštenjaTožnici sta v tej pravdi postavili povsem sklepčno in zadostno trditveno podlago, ki je vključevala in trditve, da bi lahko z minimalnimi stroški nepremičnino usposobili za oddajo sami (op. kakšnih konkretnih nasprotnih trditev v tej smeri toženec sploh ni podal), in zatrjevanja, da je predmet oddajanja lahko tudi nedokončana nepremičnina, pri čemer je vložek stvar pogodbenega odnosa med najemnikom in najemodajalcem. V pritožbi omenjena „predpostavka“ vložka v višini 22.881,94 EUR torej glede na povedano ni samo predpostavka. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da za znižanje uporabnine za stroške zavarovanja (po oceni izvedenca 200,00 EUR letno), stroške iz naslova NUSZ (po oceni izvedenca 146,89 EUR letno) in stroške investicijskega vzdrževanja (po oceni izvedenca 600,00 EUR letno) ni nobene podlage je sicer kratka, a zadostna, da jo je mogoče pritožbeno preizkusiti in ne gre za že omenjeno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP....
VSL Sodba I Cp 541/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.04.2020pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenjeTožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ. Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Izberi vse|Izvozi izbrane