Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2525cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep I Ip 95/2020Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek04.02.2020dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastninaPravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev. Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik. Hipotekarne...
VSM sklep I Ip 916/2015Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek12.02.2016načelo formalne legalitete – vmesna sodba – solidarna odgovornost tožencev – zamudne obrestiIzdaja vmesne sodbe predstavlja cepitev odločanja o tožbenem zahtevku na odločanje o podlagi zahtevka (ki je implicitno vsebovana v izreku vsake dajatvene sodbe) in na odločanje o višini zahtevka (ki je tu pridržana za končno sodbo). Pri izdaji vmesne sodbe mora zato sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, kakor tudi o vseh toženčevih ugovorih, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. Tudi, če toženec določenih ugovorov pred izdajo vmesne sodbe ni podal, pa se ti ugovori nanašajo le na podlago zahtevka, teh ugovorov v nadaljnjem postopku odločanja o znesku ne more več uveljavljati.- Glede na pravnomočno vmesno sodbo, s katero je sodišče odločilo o temelju odškodninske odgovornosti dolžnikov, ni razlogov, da bi dolžnika po končni sodbi Okrožnega sodišča v Celju P 351/1995 z dne 9. 3. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov, odgovarjala drugače kot je to določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju sodbo P 351/1995 z dne...
VSC Sklep I Ip 80/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek25.04.2018paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izrek sklepa o izvršbi - kazenska sodba - izvršilni naslovParicijski rok sme kljub pravnomočni odločbi določiti izvršilno sodišče samo, če ni bil določen v odločbi. Izvršilno sodišče določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti glede na konkretne okoliščine in upoštevaje pravila postopka, v katerem je bila izdana izvršilna listina3. Paricijski rok ni obvezna sestavina tožbe. Je le obvezna sestavina sklepa o izvršbi, če ni bil prej določen v izvršilnem naslovu. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi dolžnik ne more biti ne na boljšem, ne na slabšem, kot če bi bil določen v izvršilnem naslovu.
VSM sklep I Ip 77/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek29.06.2015vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - vrstni red zastavnih pravic - priglasitev terjatve in zastopanje na razdelitvenem naroku kot potrebna stroška - ločitev stroškov premičninske in nepremičninske izvršbeNapako, do katere je prišlo, bi bilo potrebno odpraviti v zemljiškoknjižnem postopku, z zakonom dopuščenimi pravnimi sredstvi. V izvršilnem postopku, v katerem je izvršilno sodišče glede na prirejeno razmerje izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka vezano na stanje v zemljiški knjigi, omenjene napake ni mogoče sanirati.
VSM sklep I Ip 691/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek03.09.2015predhodna odredba - rubež premičnin - jasnost izreka - poprava kraja rubeža v izreku - ugovor - sistem enotne pravnomočnosti - izvršljivost sodbeKer je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.
VSM sklep I Ip 676/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.11.2015plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - cenitev nepremičnine - stavbna in kmetijska zemljišča - prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnineDrži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.
VSM sklep I Ip 650/2016Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek13.09.2016prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženjaVložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
VSM sklep I Ip 626/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek24.09.2015sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipotekePravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
VSM sklep I Ip 469/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.09.2015preživljanje polnoletnih otrok - pravni standard rednega šolanja - vrstni red poplačila terjatev - stroški potrebni za izvršboDokazilo o izpolnjevanju preostalih šolskih obveznosti na drugi šoli, in ne na tisti, na katero je bil upnik v spornem obdobju vpisan potrjuje po dolžniku smiselno nakazano, da je upnikov vpis služil zagotovitvi njegovega statusa dijaka v času, ko je upnik poskušal dokončati nedokončano predhodno začeto izobraževanje. Slednje pa za zaključek o upnikovem rednem šolanju ne more zadoščati glede na že uveljavljeno stališče v sodni praksi o pojmu rednega šolanja, ki pomeni tudi, da mora študent oz. dijak v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti usmeritvi, na katero je bil ob začetku šolanja sprejet.
VSC sklep I Ip 443/2016Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek14.12.2016ugovor zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legaliteteOmejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki ga ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, če je do prehoda obveznosti in do vstopa dolžnika v zapustnikovo razmerje prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov in se izvršilni naslov glasi na tega dolžnika (ne pa na zapustnika).
VSM Sklep I Ip 428/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek10.07.2017ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - kršitev pravice do izjave - pravica do preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanjeDolžnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da se je upnica v obravnavanem obdobju redno šolala in s tem ohranila pravico do preživnine tudi po njeni polnoletnosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upnici, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja. Sodna praksa, sicer dopušča spremembo študija, a hkrati opozarja na preizkus, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upnica šola le iz razloga, da dobi preživnino.
VSL sklep I Ip 3815/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek27.01.2015solidarna obveznost – deljiva obveznost – pobot – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – nedovoljene pritožbene novote - zastaranjeUpnik z ničemer ni izkazal, da bi bil o notranjem razmerju z drugotoženo stranko o tem sklenjen izrecen dogovor, prav tako pa v konkretnem primeru solidarnost toženih strank kot delodajalcev v delovnem sporu ni določena z nobenim zakonom. Če torej niti v izreku sodbe denarna obveznost ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, gre za deljivo obveznost, zato je upnik (prvotožena stranka po izvršilnem naslovu) upravičen od dolžnika terjati le polovico terjatve.OZ omogoča pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 3. odstavka 408. člena OZ, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, v predmetnem primeru ni mogoče uporabiti, saj toženi stranki v razmerju do dolžnika glede pravice do povrnitve stroškov nista solidarna upnika.Dolžnik v pobot uveljavlja terjatev, ki naj bi izvirala iz izvršilnega naslova, torej naj ne bi bila sporna, bila naj bi vzajemna in istovrstna, dolžnik...
VSM Sklep I Ip 370/2019Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek03.07.2019izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obrestne obresti (procesne obresti) - načelo sorazmernosti - namenska razlaga zakonske določbe - načelo formalne legalitete - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicijaV postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, procesne obresti ustvarjajo dodaten (kaznovalni) pritisk na dolžnika, da plača zapadlo denarno obveznost. Upnik takrat (še) nima druge možnosti prisile in mu ostane edina možnost, da uveljavlja svojo terjatev pred sodiščem z namenom, da pridobi izvršilni naslov. Ko je upnik izvršilni naslov pridobil, pa ima v izvršilnem postopku široke možnosti uveljavitve državne prisile za poplačilo svoje terjatve (prisilna prodaja dolžnikovega premoženja), zato je dodatna prisila z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka od vseh do takrat zapadlih obresti (tudi zamudnih), ki so zajete v izvršilnem naslovu, nepotreben in prekomeren ukrep. Posebna narava neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se ne odraža v popolni svobodi opredelitve obveznosti, ki bi ji moralo v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga izpostavlja tudi pritožba, izvršilno...
VSL sklep I Ip 3660/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek18.01.2017izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredna izvršljivost - soglasje dolžnika - zapadlost terjatve - materialno procesno vodstvoKot predpostavka, da je notarski zapis izvršilni naslov, je določeno dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo obveznosti. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, je zelo omejenoOdpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja
VSM Sklep I Ip 362/2019Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek19.06.2019pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnostiSodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku. Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna. Hkrati ne smeta teči izvršilna...
VSC Sklep I Ip 342/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek18.10.2017izvršba zaradi izterjave preživnine - nadomestna izpolnitev - obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke - trditveno in dokazno bremeTrditveno in dokazno breme glede pravočasne izpolnitve terjane preživninske obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik. Da bi dokazal, da je preživnino plačal z neposrednim izročanjem gotovine materi upnice in upnici (plačevanje "na roke"), bi moral dokazati, da je obstajal dogovor z materjo upnice kot njeno zakonito zastopnico oziroma po njeni polnoletnosti z upnico, da se preživnina namesto dogovorjenega plačevanja na transakcijski račun matere upnice, naveden v izvršilnem naslovu, plačuje na roke zakoniti zastopnici upnikov.
VSM Sklep I Ip 331/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek23.06.2020zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatveUpnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.
VSM sklep I Ip 312/2016Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek12.09.2016zavrnitev zahteve za izločitev cenilca - dovoljenost posebne pritožbe v izvršilnem postopku - obveznost zatrjevanja zakonsko določenih razlogov za izločitev cenilca - prerekanje obstoja terjatve - ugovor zastaranja terjatve - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (pravnomočna in izvršljiva sodba) - prepoved ponovnega odločanja o že pravnomočni odločitvi (ne bis in idem) - ugotovitev vrednosti nepremičnine kot izvršilno dejanje - cenitev nepremičnine - nagrada in stroški cenilcev za opravljeno cenitev - nagrada za čas potovanja na ogled in nazaj - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pravica stranke do izjave - seznanitev stranke s cenitvijo - neodziv stranke na poziv sodišča, da se izjavi o cenitvi - pavšalne pripombe na cenitev nepremičnine - nedovoljene pritožbene novoteIzvršilni postopek ima značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 247. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Izvršilni postopek ima namreč več samostojnih faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na podlagi pritožbe zoper „končno odločbo“ ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena. Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo in glede te opredelijo. Šele po tem izvedenem postopku sodišče odloči o vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 179. člena ZIZ).
VSM sklep I Ip 3/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek01.04.2015izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev – izvršba na nepremičnineDoločba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.
VSM Sklep I Ip 265/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek12.06.2017ugotovljena vrednost nepremičnine - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnineSodišče je skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ na prodajnem naroku dne 16. 9. 2015 ponovno ugotovilo vrednost nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 na vrednost 51.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v posledici tega v izpodbijani odločitvi pravilno odločilo, da se šteje, da je upnica poplačana do višine te ugotovljene vrednosti prodanih nepremičnin, to je do višine 52.766,00 EUR (51.100,00 EUR + 1.666,00 EUR).

Izberi vse|Izvozi izbrane