Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 2494cT1JViUyMENwJTIwMTQzNi8yMDE1JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba II Cp 2134/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.03.2020kreditna pogodba - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve s hipoteko - hipotekarni bančni kredit - poslovna odškodninska odgovornost - neupravičena uporaba nepremičnine - izbrisna pobotnica - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - dolžna skrbnost - zakonita subrogacija - subrogacija terjatve - prevzem izpolnitve - navidezna (simulirana) pogodba - poslovna podlaga (kavza) - nagib za sklenitev pravnega posla - odpadla pravna podlaga - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - uporabnina - prikrajšanje in obogatitevBistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca. Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
VSL Sodba II Cp 332/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.06.2020odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - pogoji za priznanje odškodnine - primarni strah - pravno priznani strah - obstoj predpostavk - stopnja in trajanje strahu - potek prometne nesreče - realna nevarnost ogrožanjaV konkretnem primeru je odločilen odgovor na vprašanje, ali je škodni dogodek povzročil pri tožnikih realno nevarnost, ki je bila po svoji intenziteti in trajanju takšna, da upravičuje priznanje denarne odškodnine. Hipni močni strah ne predstavlja dejanske podlage, ki bi opravičevala priznanje denarne odškodnine za (primarni) strah, saj sta se vozili v prometni nesreči zgolj oplazili pri nizki hitrosti, zatem pa sta se ustavili, brez nevarnosti, da bi prišlo do kakršnega koli dodatnega trčenja ob ustavljanju vozil. Glede na potek prometne nesreče ni obstajala realna nevarnost, na podlagi katere bi bilo lahko ogroženo življenje oziroma da bi bilo lahko bistveno ogroženo zdravje tožnikov (strah pred telesno poškodbo).
VSC Sodba in sklep Cp 228/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek03.10.2019zmanjšanje odškodnine - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodboSodišče prve stopnje je zaključek o neizpoljenosti pogojev za zmanjšanje plačila odškodnine po prvem odstavku 170. člena OZ, in sicer neizpolnjevanja pogoja, da škode ni povzročil namenoma ali s hudo malomarnostjo, sprejelo na podlagi ugotovive, da je bil prvotoženec v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 5. točki v zvezi s 3. in 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 in upoštevaje 14. člen ZPP ter s tem vezanost pravdnega sodišča na obstoj kaznivega dejanja. Pojem krivde in njenih oblik v civilnem in kazenskem postopku se ne pokrivata. 14. člen ZPP določa vezanost civilnega sodišča na ugotovitve kazenskega sodišča glede vzročne zveze med ravnanjem storilca in nastankom določene posledice. Že iz tega pa izhaja neutemeljenost trditev, da bi naj bil vzrok smrti v nepravočasnem nudenju zdravniške pomoči takoj po prometni nesreči, da je med ravnanjem...
VSC Sodba Cp 373/2016Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.11.2016spori iz razmerja med starši in otroki - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otrokaNiso utemeljene pritožbene navedbe, da sodna poravnava nasprotuje določilu 131a. člena ZZZDR, ker da preživninska obveznost glede večjih izdatkov ni določena. Predmetna sodna poravnava predvideva dogovor roditeljev le glede dela preživninske obveznosti, in sicer le glede poravnavanja večjih izdatkov mld. tožnikov, saj je bila poleg tega določena tudi v znesku 80,00 EUR za vsakega mld. tožnika. Ker sta se starša s predmetno sodno poravnavo dogovorila, da bosta vse večje izdatke plačevala vsak do ene polovice višine stroška po predhodnem dogovoru glede nakupa in da bo toženec na podlagi predloženega računa poravnal polovico stroškov nakupa, je torej takšen sporazum, ki je očitno temeljil na pričakovanju, da se bosta starša zmogla dogovoriti o večjih izdatkih mld. tožnikov, poleg fiksno določenega zneska preživnine 80,00 EUR za vsakega otroka, v skladu s 131a. členom ZZZDR in v skladu s 408. členom ZPP tudi v korist obeh mld. tožnikov. Ko se v takem primeru...
VSC Sklep I Cp 117/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020povod za tožbo - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - obvezna razlaga odvetniške tarifeZmotno je stališče odvetnika, da bi moralo sodišče prve stopnje navedene storitve priznati glede na obvezne razlage Upravnega odbora OZS. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka OT obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
VSC Sodba Cp 92/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek09.05.2019neupravičena obogatitev - pasivna legitimacija - protipravno ravnanje - neupravičen odjem električne energije - odškodninska odgovornostNaše pravo (131. člen OZ) sicer res določa krivdno odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, vendar to še ne pomeni, da oškodovancu ni potrebno zatrjevati in dokazovati prav nobene predpostavke odškodninske odgovornosti. Oškodovanec mora, da bi z zahtevkom uspel, tudi v skladu z našim pravom še vedno zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost oziroma škodljivo dejstvo, vzročna zveza in škoda). Če bo dokazal, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe (toženec) oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, bo dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi (tožencu) utemeljen, ta pa se bo lahko odškodninske odgovornosti razbremenila samo, če bo zatrjevala in dokazala, da ni podana četrta predpostavka odškodninske odgovornosti, da torej za nastalo škodo ni kriva. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeči stranki...
VSC Sodba Cp 42/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek13.06.2019predodelitev otroka - spremenjene razmere - sprememba ureditve stikov - otrokova korist - odklanjanje stikov - upoštevanje otrokovih želja - prava volja otroka - onemogočanje stikov - obseg stikovV skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče prve stopnje novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. V skladu s 6. odstavkom 106. člena ZZZDR predstavlja takšno spremenjeno okoliščino tudi situacija, če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo. V tem konkretnem primeru ne gre za starševsko odtujevanje, kjer bi moralo sodišče zaradi onemogočanja stikov odvzeti materi varstvo in vzgojo v smislu določila 6. odstavka 106. člena ZZZDR, saj mati zavestno ne vpliva negativno na otroka v smislu, da bi zaradi tega oblikovala negativen odnos do očeta, oba starša pa s svojim vedenjem vplivata na negativen odnos otrok do očeta, mati na takšen način, da otroka seznanja o zapisnikih CSD-ja, sodnih zapisnikih, pa tudi tako, da v samem začetku tega postopka ni sprejela...
VSC Sodba Cp 515/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek21.04.2020dogovor o ari - predpogodba - vrnitev are - krivda za nesklenitev pogodbeMed pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka v šestih mesecih od sklenitve predpogodbe ni izposlovala spremembe namembnosti zemljišč, ki so bila predmet predpogodbe, da torej ni izvršila svoje obveznosti iz predpogodbe. Ni pravno upoštevna pritožbena trditev, da tožena stranka na potek postopka za spremembo namembnosti zemljišča ni imela namena, ker se je s predpogodbo to izrecno zavezala urediti. Dejstvo, da tožena stranka ni dovolila ustanovitve zastavne pravice na svojih nepremičninah za zavarovanje kredita, ki bi ga prejela tožeča stranka za nakup teh nepremičnin, ne more biti razlog za nesklenitev glavne pogodbe na strani tožene stranke in s tem njena krivda za nesklenitev glavne pogodbe. V predpogodbi se namreč tožena stranka ni zavezala, da bo dovolila takšno zavarovanje in s tem omogočila tožeči stranki plačilo kupnine. Po presoji pritožbenega sodišča so tako razlogi za nesklenitev glavne pogodbe na strani obeh pogodbenih strank, oziroma...
VSC Sodba Cp 260/2017Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek08.11.2017služnostna pravica - stvarna služnost - varstvo stvarne služnosti - konfesorna tožba - sodno varstvo pred imisijami - odstranitveni zahtevek - prepoved bodočih motilnih dejanj - sprememba tožbe - prekluzija navajanja dejstev - poprava tožbePravilno tožena stranka opozarja na neustreznost zahtevka tožeče stranke v točki II. izreka izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na opuščanje dejanj zaradi varstva tožeče stranke pred nedovoljenimi imisijami. Imisije so, kot to pravilno v točki 18. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, nedovoljene (protipravne), če poseg, ki vpliva na nepremičnino soseda, preseže tolerančni prag oz. ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo. Te pogoje je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri oblikovanju opustitvenega zahtevka. V tem konkretnem primeru, ko je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke opustitev prav vseh dejanj, s katerimi bi ovirala nemoteno uporabo opisane steklene pregradne stene in vhoda v opisani poslovni prostor tožeče stranke zaradi svetlobe, razgleda, postavljanja označb dejavnosti tožeče stranke in obvestil za stranke, pa je povsem očitno, kar pritožbeno...
VSL Sodba I Cp 2046/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.03.2020plačilo denarne rente - izvedenec finančne stroke - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - izgubljeni zaslužek - soprispevek oškodovancaSodišče je pravilno izpostavilo, da je za presojo o upravičenju tožnika do rente relevanten obstoj objektivne verjetnosti, da bi tožnik, če ne bi bile njegove delovne zmožnosti zaradi nesreče uničene, še naprej pridobival dohodek ali se celo zaposlil, pri čemer ima tudi pravico do povračila stroškov, ki jih ima oziroma jih bo imel zaradi povečanih potreb, ki so posledica utrpljene škode.
VSL Sklep II Cp 1622/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.01.2020dedovanje zaščitenih kmetij - določitev dediča zaščitene kmetije - prevzemnik kmetije - merila za določitev prevzemnika kmetije - dejansko stanjeSodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič F. P. izpolnjuje strokovne kriterije za kmetovanje, da ima status kmeta, da kmetuje na svojih zemljiščih, ki ne predstavljajo zgolj oljčnika, temveč tudi gozd, prav tako zna uporabljati ostale kmetijske stroje in je že v mladosti, kot tudi kasneje, čeprav občasno, obdeloval kmetijo zapustnika (žetev, košnja). Pritožnica formalnih kriterijev glede izobrazbe ne izpolnjuje, prav tako je v zadnjih letih bolj skrbela za vrt, živino in starše, medtem ko so dela s stroji opravljali njen mož in sestra. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po kriteriju usposobljenosti za delo prednost dalo F. P., pravilna in ustrezno upošteva določilo drugega odstavka 7. člena ZDKG.
VSC Sklep Cp 57/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020solastnina - razdružitev solastnine - način delitve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - ustanovitev stvarne služnostiVknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, zato teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni...
VSC Sodba Cp 308/2017Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek13.12.2017pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izročilna pogodba - splošno znana dejstva - trditvena podlaga - neplačevitost dolžnika - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjTožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo,...
VSL Sodba in sklep II Cpg 698/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.06.2020gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba - poslovne knjige - pravočasno grajanje napak - stroški pravdnega postopkaOsnovni predpostavki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v obravnavani zadevi tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da je naročnik pravočasno obvestil podjemnika o tej napaki (prim. 633. in 634. člen OZ). Tožena stranka je trdila, da ji tožeča stranka (računovodski servis) po zaključku njunega poslovnega sodelovanja ni hotela izročiti odprtih postavk in bruto bilance na dan 30.9.2015, vključno z odprtimi karticami saldakontov in dnevnikom knjiženja za 2015. Navedena dokumentacija predstavlja toženkine poslovne knjige, ki jih je ta dolžna voditi in hraniti na podlagi zakona (7., 30. in 55. člen ZR) ter 54. in 685. člen ZGD-1. Tožeča stranka bi ji jih zato po prenehanju pogodbe o opravljanju računovodskih storitev morala predati.
VSL Sodba I Cpg 773/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.05.2020zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sklenitev pogodbe - dokaz o obstoju pogodbe - ustna pogodba - indici - sprememba tožbe - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listineDokazni predlog tožene stranke na zaslišanje izvedenca ni bil dovolj substanciran, saj iz njega ne izhaja, na katera vprašanja naj izvedenec ne bi podal jasnega odgovora niti v dopolnitvi. Ni naloga izvedenca, da stranki dostavi strokovno podlago ali literaturo, ki jo je uporabil pri izdelavi mnenja. Sprememba tožbe je dopustna tudi v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Kadar je sporno ali je bila pogodba sklenjena, je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki. Po navedbah tožeče stranke je do sklenitve pogodbe prišlo v prostorih tožene, ko sta bila prisotna le zakonita zastopnika obeh strank. V takem primeru, ko je pogodba sklenjena ustno in o njej ni neposrednih dokazov, je sodišče upravičeno o (ne)sklenitvi pogodbe sklepati na podlagi indicev.
VSC Sodba Cp 104/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek07.05.2020zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - osebni stečaj - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - zapadlost škodeČeprav nepremičninsko posredovanje natančneje ureja ZNPosr, to še ne pomeni, da je pri tovrstnih poslih izključena uporaba splošnih določb OZ o posredniški pogodbi. Splošna določila OZ o posredniški pogodbi v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZNPosr veljajo tudi za nepremičninsko posredovanje, če ni z ZNPosr določeno drugače. Ker pa ZNPosr odškodninske odgovornosti nepremičninskega posrednika ne ureja drugače, zanjo veljajo splošna določila OZ o odškodninski odgovornosti. Ob pravilni uporabi 844. člena OZ kot tudi ob pravilni uporabi določb 2. odstavka 6. člena OZ skrbnost nepremičninskega posrednika, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo, nalaga posredniku med drugim tudi pravilno uporabo spletnega portala AJPES. Glede na to, da je bil prodajalec v osebnem stečaju in tako poslovno nesposoben sklepati prodajno pogodbo za predmetno stanovanje, hkrati pa je bilo obvestilo, da spada stanovanje v stečajno maso, objavljeno na spletni strani AJPES-a 21 dni pred...
VSK Sodba I Cp 511/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek09.06.2020odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - prometna nesrečaOdmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSL Sodba I Cp 1087/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.03.2020prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obrestiProdajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake. Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti,...
VSL Sodba I Cp 2163/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.04.2020tvegana naložba - finančna izguba - mandatna pogodba - namensko posojilo - pristop k dolgu - neupravičena obogatitev - posredniška pogodba - neposlovna odškodninska odgovornost - prevara - napake volje - poslovna odškodninska obveznost - ničnost pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - vlaganje sredstev - običajna skrbnost - dokazni standard mejne verjetnosti - goljufiv namen - kaznivo dejanje goljufije - prosta dokazna ocenaSodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar ugovor obravnava v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke. V obravnavanem primeru je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor – pogodba - z elementi mandatne (v odnosu med tožnico in prvo toženko) in posredniške (v odnosu med tožnico in drugo toženko) pogodbe, ki sta jo toženki po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravilno izpolnili. Obstoj izpolnjenega pogodbenega temelja izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi. Tožnica se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi njene izpovedbe, zavestno odločila za tvegano naložbo pri tuji družbi in toženkama v ta namen izročila denar. Splošno znano je, da je poslovanje finančnih institucij (tudi tistih s sedežem v tujini) podrobno predpisano in nadzorovano, pa tudi to, da so obljubljeni visoki donosi v kratkih rokih znamenje zelo tveganih naložb, ki zelo verjetno ne prinesejo zatrjevanih dobičkov. Pri sklepanju...
VSL Sodba I Cp 146/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2020navidezna (simulirana) pogodba - navidezna prodajna pogodba - prava pogodbena volja - dokazno breme - prenos lastninske pravice - hipoteka - zavarovanje kredita - sprememba lastništva nepremičnine - denarni tok - delna neizpolnitev - soglasje volj - dogovorjena kupnina - vrednost nepremičnine - rok za izpolnitev obveznostiSprememba lastništva nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka zaradi zavarovanja kredita, ne vpliva na obstoj hipoteke oziroma nima za posledico njenega prenehanja. Preneha pa hipoteka v primeru poplačila terjatve, ki je zavarovana s hipoteko. Tožnik je sam trdil, da je bila obveznost pokojnega sina na podlagi sklenjenih pravnih poslov, da pomaga tožniku pri odplačevanju kredita, iz tega pa ob predpostavki, da je bil dolg družbe oziroma denarna pomoč, ki jo je potreboval tožnik, nižja od v pogodbah določene kupnine, izhaja, da je bilo (delno) navidezno le pogodbeno določilo glede višine kupnine, kar pa ne pomeni, da pravna posla v celoti ne veljata oziroma da ni bilo soglasja volj pogodbenih strank glede obveznosti tožnika, da na zapustnika prenese lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah. Tudi sicer pa (delna) neizpolnitev pogodbe ne pomeni, da je pogodba navidezna. Ker je dogovorjena kupnina oziroma odmena za prenos lastninske pravice na nepremičnini...

Izberi vse|Izvozi izbrane