<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 1436/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:IV.CP.1436.2015

Evidenčna številka:VSL0064773
Datum odločbe:03.06.2015
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:USTAVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:znižanje preživnine - strošek prehrane otroka - pogodba o zaposlitvi za določen čas - dodatni viri dohodka

Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu URS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik za čas od dneva vložitve tožbe zahteval znižanje preživninske obveznosti, dogovorjene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 403/2008 z dne 17. 6. 2009, na znesek 100,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Sklenilo je še, da je tožeča stranka v roku 15 dni dolžna plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 328,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je v nasprotju z dokazi, ki so bili izvedeni v tem postopku zaključek prvostopenjskega sodišča, da se njegovi dohodki niso zmanjšali. Tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da poleg plače pridobiva še dodatni zaslužek s priložnostnimi (mizarskimi) deli ni podprta z nobenim dokazom. Tožnik je izrecno izpovedal, da kot mizar ne dela skoraj nič, predvsem pa, da s temi deli ne zasluži dodatnega denarja, temveč gre za usluge med prijatelji. Okoliščina, da je tožnik v času brezposelnosti dokaj redno plačeval preživnino za otroka, ne more biti dokaz za zaključek, da je dodatno služil s priložnostnimi deli, sploh ob dejstvu, da je tožniku ves čas izdatno finančno pomagala njegova sedanja partnerka. Ob določitvi preživnine je tožnik zaslužil 830,00 EUR mesečno, sedaj pa je kot delavec v podjetju ..., prejel prvo plačo v višini le 630,66 EUR. Sodišče je ob tem tudi popolnoma prezrlo, da je v navedenem znesku obračunanih tudi 15 ur nadur in bi njegova plača brez navedenih nadur znašala le borih 550,00 EUR, kar pa je za skoraj 300,00 EUR oziroma za 34% nižja plača od tiste, ki jo je prejemal v času prve določitve preživnine. Pri presojanju sedanjih preživninskih zmožnosti tožnika prvo sodišče povsem neupravičeno ni upoštevalo dejstva, da ima tožnik s sedanjim delodajalcem sklenjeno pogodbo le za določen čas, to je do 30. 4. 2015, kar pomeni, da bo glede na splošno znano težko gospodarsko situacijo v državi po vsej verjetnosti spet brezposeln. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi domnevnega bistvenega povečanja preživninskih potreb tožencev količinsko nikjer ni opredelilo in izkazalo, saj ni navedlo, kakšne so bile preživninske potrebe tožencev v obdobju prve določitve preživnine in za koliko so te potrebe sedaj višje, zaradi česar izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zato ne da preizkusiti, s tem pa je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnih tožencev ter zmožnosti preživljanja v obeh družinah ocenilo izrazito pristransko in v korist tožencev. V primeru sedanjega partnerja zakonite zastopnice mladoletnih tožencev je izrecno poudarilo, da tožencema ni dolžan nuditi preživljanja, na drugi strani pa v primeru sedanje tožnikove partnerke tega ni upoštevalo. Po mnenju pritožbe je prvo sodišče pretirano visoko ocenilo tudi nekatere potrebe obeh tožencev, tako so 100,00 EUR oziroma 80,00 EUR mesečno za prehrano doma ter 50,00 EUR oziroma 40,00 EUR mesečno za obleko in obutev zagotovo pretirani zneski. Sodišče prve stopnje je nadalje neupravičeno upoštevalo zvišanje bivanjskih stroškov družine tožencev zaradi selitve v večje stanovanje na račun zvišanja najemnine. Pritožba meni, da plesen, ki naj bi se nahajala v prejšnjem stanovanju, ne more biti pravno upošteven razlog za preselitev v večje stanovanje s posledično višjo najemnino. Preselitev v večje stanovanje s tržno najemnino je bila sicer legitimna, ne pa tudi nujna odločitev, zato povečanje bivanjskih stroškov iz tega naslova, ni dolžan preko preživnine za mladoletna toženca delno pokrivati tudi tožnik.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene očitke, ki se nanašajo na pomanjkljivo dokazno oceno prvega sodišča in ki neutemeljeno zatrjujejo, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, življenjsko prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter o tožbenem zahtevku materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča.

6. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialno pravno podlago v določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.(2) Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezanca, bodisi na povečane ali zmanjšane potrebe na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so spremenjene razmere podane tako na strani preživninskih upravičencev, saj so se potrebe mladoletnih tožencev povečale najmanj na račun višjih bivanjskih stroškov, sicer pa že samo dejstvo, da sta bila otroka ob določitvi preživnine stara tri oziroma sedem let, sedaj pa sta stara osem oziroma dvanajst let, samo po sebi pomeni povečanje, nikakor pa ne zmanjšanje njunih potreb, spremembe pa so podane tudi na strani preživninskega zavezanca, saj sta se mu v obdobju med razvezno pravdo in postopkom za spremembo preživnine rodila dva otroka, kar je že sama po sebi okoliščina, ki utemeljuje, da sodišče vsebinsko znova odloči o višini prispevka za preživljanje v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

8. Takoj pa, ko sodišče ugotovi spremenjene razmere, mora znova pretresti razmerje med odločilnimi dejavniki za določitev preživninskega zneska, torej mora ob uporabi 129. člena ZZZDR preživnino določiti na novo.

9. Po določbi 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da znašajo denarne potrebe vsakega od mladoletnih otrok 336,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča so tako ocenjene potrebe otrok glede na njuno starost ter premoženjske razmere staršev primerne ter ne presegajo njihovih zmožnosti kot preživninskih zavezancev. Strošek prehrane za otroka v skupni višini 180,00 EUR mesečno je realno ocenjen, saj sta otroka v obdobju odraščanja, za katerega je značilno, da so potrebe po hrani intenzivnejše, prav tako pa je tudi realno ocenjen znesek za obleko in obutev v višini 90,00 EUR mesečno za oba otroka, saj je potrebno upoštevati, da sta v tem znesku zajeti tudi stroški za športno opremo in športno obutev. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema argumentacijo sodišča prve stopnje glede višine bivanjskih stroškov tožencev in še dodaja, da je stanovanje, v katerega se je preselila zakonita zastopnica tožencev s partnerjem ter tožencema veliko le 53,80 m2 in torej ne dosega niti površinskega normativa za dodelitev neprofitnega stanovanja za najem za štiričlansko družino.

10. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno ocenilo premoženjske in pridobitne razmere preživninskih zavezancev. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da ima tožnik poleg sledljivih dohodkov še dodatne vire dohodka iz dela. Sicer pa tudi, če dodatnih dohodkov ne pridobiva, kot to zatrjuje, bi jih moral. Pri določanju preživnine je namreč potrebno upoštevati tudi potencialne preživninske zmožnosti staršev. Tožnik je za delo zmožen, ima specifično znanje in (bi lahko) po oceni pritožbenega sodišča zasluži(l) vsaj toliko, kot je ob prvi določitvi preživnine, saj (bi) mora ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, storiti vse, kar je potrebno da zasluži toliko, da bo lahko preživljal vse svoje otroke, kar je tudi njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.(3) Zatrjevano dejstvo, da je tožnik s sedanjim delodajalcem sklenil delovno razmerje le za določen čas, ne more iti na račun manjše preživninske obveznosti, saj tožnik ne pojasni razlogov, ki so botrovali njegovi odločitvi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, kajti iz predložene listine v spisu (priloga A5) izhaja, da je s prejšnjim delodajalcem imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.

11. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi prvo sodišče navedlo, da je tudi partnerka tožnika dolžna tožencema nuditi preživljanje. Njuno premoženjske stanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo le v smeri ocene, da je tožnikova partnerka sozavezanka za preživljanje njunih otrok A. in B., saj njen prispevek za preživljanje njunih otrok razbremeni tožnika in na ta način vpliva na njegove preživninske zmožnosti nasproti tožencema. Tudi partner matere tožencev ni dolžan preživljati tožencev, ocena njegovih premoženjskih razmer pa je vplivala le na ugotovitev, da je zmožen prispevati za splošne življenjske stroške.

12. Ob upoštevanju ugotovljenih premoženjskih razmer preživninskih zavezancev, dejstva, da je tožnik dolžan preživljati štiri otroke, medtem ko je mati tožencev dolžna preživljati le dva in dejstva, da sta varstvo in vzgoja v pretežnem delu na materi tožencev, mora tožnik od ugotovljenih potreb otrok v višini 672,00 EUR mesečno kriti približno 40 %, torej 268,88 EUR.

13. Glede na navedene ugotovitve pa je preživnina, ki jo je do sedaj dolžan plačevati tožnik, glede na v letu 2009 sklenjeno sodno poravnavo, v skladu s 129. členom ZZZDR. Spremenjene okoliščine namreč nimajo vselej za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku.

14. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Pritožnik s pritožbo ni uspel, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve, zato nosi vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.

-------

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/199 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): Odločba Vrhovnega sodišča VS sodba II Ips 454/1999.


Zveza:

URS člen 54. ZZZDR člen 129, 129a, 132.
Datum zadnje spremembe:
25.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzNDMx