Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 11cT1JJTIwVSUyMDI1NC8yMDIwJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 254/2020-9Upravno sodiščeUpravni oddelek09.07.2020okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - pravni interes - vplivno območje - načelo zaslišanja strankKer ni sporno, da tožniki bivajo ob načrtovani povezovalni cesti, bi toženka morala konkretneje pojasniti, ali se vplivi nanašajo tudi na nepremičnine tožnikov, česar v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi, niti v odgovoru na tožbo ni storila. Že določitev omilitvenih ukrepov pomeni, da so ugotovljeni vplivi bistveni, ki pa postanejo nebistveni ravno zaradi predvidenih omilitvenih ukrepov. Presoja ustreznosti omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v Poročilu o vplivih nameravanega posega na okolje, in s tem ugotovitev, ali se z nameravanim posegom nedopustno posega v pravne koristi tožnikov, pa je predmet meritornega odločanja v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in ne že odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca. Določitev omilitvenih ukrepov oziroma pogojev, s katerimi se natančno določi, kako naj se poseg izvede, tako da čezmernih obremenitev ne bo, je namreč vsebina okoljevarstvenega soglasja. To izhaja iz določb tretjega odstavka...
UPRS Sodba III U 71/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2020neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeNa podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta...
UPRS sodba I U 1145/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek06.06.2012inšpekcijski postopek – ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja – prepoved opravljanja zasebnega varovanja – bistvena kršitev pravil postopkaPo določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto in odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, kar pomeni, da mora biti neposredna zveza med ugotovljenimi konkretnimi dejstvi v odločbi in konkretnimi dokazi v spisu razvidna iz upravne odločbe. Iz upravne odločbe prvostopenjskega organa niti drugostopenjskega organa ta zveza ni razvidna, saj noben organ ne navaja, iz katerega dela konkretnega listinskega dokaza, izhaja, da je tožnik bil na določen dan na območju pravne osebe C. d.d. in da je izvajal dejavnost zasebnega varovanja. Splošno sklicevanje na popisne liste, plan in evidence dela in ko tožnik od pritožbe naprej zatrjuje, da njegovo ime ni nikjer zabeleženo in da ni izvajal dejavnosti zasebnega varovanja, ne zadošča z vidika navedenih standardov 214. člena ZUP.
UPRS Sodba III U 231/2017-7Upravno sodiščeUpravni oddelek23.05.2019neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevkaPrvostopenjski organ je z upravnim pregledom ugotovil, da 5 konj od prijavljenih 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, kar za tožnika niti ni sporno. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov.
UPRS Sodba I U 300/2020-7Upravno sodiščeUpravni oddelek04.03.2020mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - preganjanjeDejanje preganjanja po drugi alineji drugega odstavka 26. člena ZMZ-1 se lahko izvaja tudi preko diskriminacije zaradi pripadnosti določeni narodnosti v obliki pravnih in upravnih ukrepov oziroma zbira različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali ponavljajoče, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic. Preganjanje predstavlja nedoločen pravni pojem. Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo standardom preganjanja iz 26. člena ZMZ-1 (oziroma resni škodi iz 28. člena ZMZ-1).
UPRS Sodba in sklep I U 306/2020-Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2020mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - statusa begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstevTožnik s tem, ko je že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljal socialno-ekonomske vidike diskriminacije ni navajal dejstev, ki bi bila nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, kot je zmotno navedla toženka, ampak je njegova prošnja v zvezi z zatrjevanim diskriminatornim ravnanjem zoper Berbere neutemeljena, ker tožnik ni uspel izkazati dovolj konkretnih dejanj, uperjenih zoper tožnika na omenjenih relevantnih področjih dostopa do trga dela, nastanitve, dostopa do šolanja in drugih javnih dobrin, kot je nujno zdravstveno varstvo, socialna pomoč, pridobitev osebnih dokumentov, ki bi z zadostno intenzivnostjo onemogočile uresničevanje človekovih pravic, ki bi predstavljale hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1. Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1, ki (lahko) v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano...
UPRS Sodba in sklep I U 1490/2019-92Upravno sodiščeUpravni oddelek22.06.2020varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - odločanje o tožbenem zahtevku - subsidiarno varstvoZ vidika sodnega varstva pravice do prepovedi vračanja in upoštevajoč tožbeni zahtevek, ni odločilna niti ni bistvena okoliščina, ali je tožnik kadar koli med policijskim postopkom dovolj jasno izrazil namero za azil zaradi preganjanja v njegovi izvorni državi Kamerunu, ali ne, še posebej kadar se ta okoliščina iz objektivnih razlogov ne da zanesljivo ugotoviti v sodnem postopku. V takih situacijah in še posebej, kadar iz uradnih zapisnikov (zaznamkov) o razgovorih s tujci v postopkih vračanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tujec izrazil namero za azil ali ne, je bistveno, ali so v času izpodbijanega dejanja obstajale dovolj zanesljive, aktualne, relevantne ter medsebojno dopolnjujoče se informacije o resni nevarnosti glede ravnanja oziroma bivanja tujcev v državi, kamor se tujca vrača. Ko takšna resna nevarnost obstaja in „je mogoče sklepati“, da gre za tujca, ki želi mednarodno zaščito oziroma če gre za tujca, za katerega „se lahko razume“, da...
UPRS Sodba I U 1875/2015-52Upravno sodiščeUpravni oddelek01.06.2017mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacijaTožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno navaja, da se ekonomska in socialna diskriminacija ne bi mogla opredeliti kot dejanje preganjanja v skladu s 26. členom ZMZ (sedaj 26. člen ZMZ-1). Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca. Pojem "preganjanja" predstavlja nedoločen pravni pojem in je treba njegovo vsebino napolniti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine specifične zadeve tako z vidika splošnih informacij o stanju v izvorni državi kot tudi z vidika osebnih okoliščin prosilcev, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, trajanje škodnih ravnanj in njihov psihološki in fizični učinek, pri čemer odsotnost namena, da bi škodno ravnanje povzročilo poniževanje žrtve ne izključuje uporabe 3. člena EKČP. Ob upoštevanju določbe 26. člena ZMZ-1 dejanja diskriminacije torej lahko predstavljajo dejanja preganjanja, če imajo lastnosti, kot...
UPRS Sodba in sklep I U 27/2018-87Upravno sodiščeUpravni oddelek09.08.2018mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - načelo največje koristi otroka - specifične informacije o izvorni državi - preganjanje zaradi narodnostiPomanjkanje listinskih dokazov, še posebej, če izvirajo iz države izvora, ne more biti odločilno za dokazno oceno. Tožnika se v postopku nista dovolj konkretno sklicevala na preganjanje zaradi svoje romske narodnosti, ki bi se kazalo v obliki diskriminatornih kršitev njunih ekonomskih in socialnih pravic. Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca. Diskriminacija postane preganjanje v primerih, ko imajo diskriminacijski ukrepi za prizadeto osebo izrazito škodljive posledice, npr. pri resnih omejitvah možnosti, da si sama zasluži za življenje, dostopa do javnih izobraževalnih in ustanov socialnega in zdravstvenega varstva. V primerih, ko diskriminacijski ukrepi sami po sebi niso resnega značaja, vseeno lahko povzročijo utemeljen strah pred preganjanjem, če v zavesti prizadete osebe ustvarijo občutek strahu in negotovost v zvezi s prihodnjo eksistenco. Načelo varovanja največje...
UPRS Sodba II U 78/2018-15Upravno sodiščeUpravni oddelek22.04.2020inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objektiPri odločanju je treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, ki ni namenjen prebivanju, niti opravljanju dejavnosti, zatorej ne gre za stavbo. Pojem "objekt" zakon določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov, prostorski akt pa odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev objektov. Za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotraj mej parcele in nimajo vplivov na okolje.
UPRS Sodba I U 47/2018-31Upravno sodiščeUpravni oddelek09.10.2018telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - upoštevni trg - analiza upoštevnega trga - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjoAnalizi upoštevnega trga ni mogoče očitati nobenih nepravilnosti ali napak, ki bi lahko povzročile oziroma pomenile nezakonitost izpodbijane odločbe, ob upoštevanju še, da predstavlja analiza v bistveni vsebini strokovno delo, ki ga je pristojna izdelati toženka. V ZEKom-1 so za vsako izmed predpisanih obveznosti določeni posebni pogoji v tem smislu, da zakon opredeljuje njeno vsebino, določa, katere okoliščine mora toženka upoštevati pri presoji in naložitvi obveznosti, obenem pa zakon pri določanju obveznosti na splošno pušča toženki določeno polje diskrecije (na kar tudi izrecno kaže uporaba izrazov "zlasti" in "lahko" v zakonskih določbah), s čimer se omogoča prilagoditev obveznosti ugotovitvam v konkretnem primeru. S tem je toženki med drugim omogočeno, da pri naložitvi obveznosti upošteva načelo sorazmernosti. Ne glede na civilnopravno naravo pogodbenih kazni, če se pogodbeno kazen razume v kontekstu instituta civilnega prava po določilih OZ,...

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*