VSRS Sklep II DoR 478/2019

Jedro

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre pri pravnem poslu, sklenjenem med A. A. in B. B., glede prenosa lastninske pravice na 1/3 deležu nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe z dne 25. 11. 2008, za mešano darilo,

- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da kogentne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih glede načina in postopka prodaje gozdnih in kmetijskih zemljišč ter zakonske določbe o predkupnih upravičencih v okoliščinah konkretnega primera ne pridejo v poštev.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre pri pravnem poslu, sklenjenem med A. A. in B. B., glede prenosa lastninske pravice na 1/3 deležu nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe z dne 25. 11. 2008, za mešano darilo?

- Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da kogentne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih glede načina in postopka prodaje gozdnih in kmetijskih zemljišč ter zakonske določbe o predkupnih upravičencih v okoliščinah konkretnega primera ne pridejo v poštev?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je šlo pri darilni pogodbi, ki sta jo v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 787/08 notarke ... z dne 25. 11. 2008 sklenili A. A. kot darovalka in B. B. kot obdarjenka, za simuliran pravni posel in je zato na podlagi prvega odstavka 50. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nična (IV. točka izreka). Darilna pogodba je dejansko prikrivala prodajno pogodbo, ki pa je po presoji sodišča prve stopnje prav tako nična, ker so bile pri njeni sklenitvi kršene kogentne zakonske določbe (določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ, o prodaji kmetijskih zemljišč in gozdov, V. točka izreka). Ker je šlo za povezana posla, je sodišče posledično ugotovilo, da je nična tudi pogodba o izročitvi in prevzemu nepremičnin kot stvarnem vložku, s katero je B. B. nadalje razpolagala z deležem »podarjenih« nepremičnin, tako da ga je kot stvarni vložek prenesla na družbo C., d. o. o., katere družbenica je bila (VI. točka izreka). Na podlagi navedenega je sodišče ugodilo tudi tožbenemu zahtevku na izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja (VII. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, da so dolžni dediči po pok. prodajalki skleniti prodajno pogodbo s tožnico kot predkupno upravičenko (VIII. in IX. točka izreka). Ker je bila v zemljiško knjigo vknjižena zaznamba spora, je sodišče izbrisno tožbo v delu, ki se je nanašala na razpolaganje B. B. z nepremičninami po vložitvi tožbe (daritev sinu in vnukinji) zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (I., II. in III. točka izreka). Glede nepremičnin, pri katerih zaznamba spora ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je presodilo, da sta bila obdarjenca dobroverna (oziroma tožnica njune slabe vere niti ni zatrjevala) in ju zato varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo (X. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (XI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje razlogom sodišča prve stopnje, da je darilna pogodba z dne 25. 11. 2008 nična, ni pritrdilo. Zavzelo je stališče, da sklenjena pogodba predstavlja mešan pravni posel oziroma mešano darilo, saj je cena, po kateri je B. B. kupila sporne nepremičnine, znatno odstopala od tržne vrednosti teh nepremičnin. Po presoji sodišča druge stopnje je prodajalka kot povprečno skrbna oseba vedela, da je med zneskom 1 mio USD in tržno ceno njenega deleža občutna razlika, kar izhaja tudi iz okoliščine, da je bil pri odmeri davka na darilo po darilni pogodbi z dne 25. 11. 2008 upoštevan kot davčna osnova znesek 1.555.155,02 EUR, na katerega sta pogodbeni stranki ocenili vrednost darila. A. A. je tako očitno želela razliko med tržno vrednostjo in zneskom 1 mio USD B. B. prepustiti neodplačno. V poslovni volji pogodbenih strank sta bila torej zajeta darilni (razlika med zneskom 1,1 mio USD in tržno ceno) in prodajni (kupnina 1,1 mio USD) namen. Takšen pravni posel pa je po presoji sodišča druge stopnje pravno veljaven, saj za ta posel določbe ZKZ o postopku prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov ter določbe Stvarnopravnega zakonika o predkupni pravici solastnikov ne pridejo v poštev. Posledično je pritožbi prve in druge toženke ter pritožbi četrte toženke zoper IV., V., VI. in VII. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodilo in sodbo v navedenih točkah spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne. Pritožbo tožeče stranke zoper X. in XI. točko izreka sodbe je zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu (X. točka izreka) ter v XI. točki izreka v delu, ki se nanaša na pravdno razmerje med tožečo stranko ter prvo toženo stranko, drugo toženo stranko in tretjo toženo stranko, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo četrte tožene stranke zoper I., II. in III. točko izreka sklepa ter zoper VIII., IX. in X. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je zavrglo, zoper XI. točko (odločitev o stroških postopka) pa delno ugodilo in odločitev o stroških spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo četrte tožene stranke zoper XI. točko izreka sodbe zavrnilo. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije tožeča stranka. V njem zastavlja precejšnje število precej podrobnih pravnih vprašanj, ki pa jih je zaradi lažjega obravnavanja mogoče po vsebini razdeliti na posamezne sklope: (1) Tožnica oporeka pravilnosti materialnopravne presoje sodišča druge stopnje, da gre pri pravnem poslu med A. A. in B. B. z dne 25. 11. 2008, ki nosi naziv »darilna pogodba«, za mešano darilo (5. - 9. zastavljeno vprašanje). (2) Tožnica oporeka tudi pravilnosti materialnopravnega stališča sodišča druge stopnje, da pri mešanem darilu, sestavljenem iz prodajne in darilne pogodbe, kogentne določbe ZKZ glede načina in postopka prodaje gozdnih in kmetijskih zemljišč ter zakonske določbe o predkupnih upravičencih ne pridejo v poštev (1. - 4. zastavljeno vprašanje). (3) Tožnica izpostavlja vprašanje veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila (10. in 11. zastavljeno vprašanje). (4) Tožnica zastavlja vprašanje, ali lahko višje sodišče brez obravnave spremeni dejansko stanje, da med pogodbenicama ne gre za darilno pogodbo in da ta pogodba prikriva prodajno pogodbo in da ne gre niti za mešano darilo, če je sodišče prve stopnje tudi na podlagi zaslišanja prič ugotovilo pravno pomembno dejstvo, da med pogodbenicama ni bilo prav nobenega neodplačnega namena, temveč zgolj kupčija (12. zastavljeno vprašanje)? (5) Tožnica sprašuje, ali v primeru ničnosti mešanega darila zaradi izigravanja prisilnih predpisov nadaljnje pridobitelje pred izbrisno tožbo varuje dobra vera (13. zastavljeno vprašanje)?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku tega sklepa, in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba II Ips 13/2021
• VSL Sklep I Cp 1453/2019