Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL sklep I Cp 513/2012 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 22.08.2012 motenje posesti – motilno dejanje – protipravnost motilnega dejanja – dogovor o načinu uporabe stanovanja Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti. VSC Sodba Cpg 117/2017 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 14.06.2017 nasprotna tožba - eventualna nasprotna tožba - dajatveni (povračilni) zahtevek Nasprotna eventualna tožba je oblika nasprotne tožbe, ki je urejena v 183.členu ZPP. Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.
Eventualna nasprotna tožba pa se sme vložiti, če je pogoj internoprocesni negotov prihodnji dogodek. To pride v poštev predvsem takrat, kadar toženec z nasprotno... VSRS Sodba in Sklep III Ips 2/2015 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.03.2017 prodajna pogodba - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče Skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o prometu z nepremičninami (v nadaljevanju ZPN) se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, t. j. na funkcionalnem zemljišču, in to ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče kot tako izrecno določeno ali odmerjeno. Prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča v smislu 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ampak je šlo za prenos ex lege. VSL Sklep I Cpg 810/2020 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.01.2021 pravica do informacije in vpogleda - zavrženje predloga - status družbenika - bivši družbenik - stroški v nepravdnem postopku - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.
V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v... VSL sodba I Cp 2125/2016 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 07.12.2016 lastninjenje – lastninsko preoblikovanje podjetij – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice po zakonu – kmetijska zemljišča – priposestvovanje – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobra vera – dobra vera pravne osebe – opravičljiva zmota – nepoznavanje prava Ker je država postala lastnica kmetijskih zemljišč na podlagi zakona, toženka ni mogla postati lastnica po ZLNDL, ki je subsidiaren.Odplačnost pridobitve ni odločilna za druge subjekte, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja.Opravičljiva zmota v skladu z načelom ignoratia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) ne more temeljiti na nepoznavanju prava, tj. predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo. VSM sodba I Cp 796/2013 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 12.11.2013 družbena lastnina s pravico uporabe – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitev lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – odplačni način pridobitve – imetnik lastninske pravice – lovska družina – načelo vestnosti in poštenja Iz vidika predpisov, ki urejajo oziroma so urejali pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah (ZTLR in SPZ pa tudi pred tem veljavnih določil ODZ), ni bilo ovir, da toženka na spornih nepremičninah ne bi mogla pridobiti lastninske pravice, vendar je kljub zakonski dopustnosti bila v zemljiško knjigo na spornih nepremičninah vpisana družbena lastnina s pravico uporabe na toženo stranko. VSL Sodba II Cp 258/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 22.05.2019 predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - predkupna pravica solastnika nepremičnine - solastnina - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - uveljavljanje predkupne pravice - plačilo kupnine - zadostno zavarovanje - predkupna ponudba - ponudba - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe V primerih, ko je stanovanjska stavba razdeljena na posamezne dele, ki v naravi predstavljajo samostojne stanovanjske enote, v zemljiški knjigi pa so vpisani le solastniški idealni deleži posameznih dejanskih etažnih lastnikov na parceli, na kateri stavba stoji, je sodna praksa že večkrat izrekla, da je treba upoštevati dejansko stanje in posamezne solastnike obravnavati kot etažne lastnike. VSL Sodba in sklep II Cp 1557/2022 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 19.05.2023 nična pogodba - posojilna pogodba - paketna prodaja - kmetijska in gozdna zemljišča - javna ponudba - predkupni upravičenec - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - obveščanje predkupnega upravičenca - solastnina - pravno vprašanje - pravni interes - konkretizirane trditve - vnaprejšna dokazna ocena - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - lex specialis - dokaz s sodnim izvedencem - materialno procesno vodstvo Strukturna, funkcionalna in zgodovinska povezanost stavbnih zemljišč z ostalimi kmetijskimi zemljišči narekuje pri prodaji njihovo obravnavo kot zaključeno celoto. To hkrati pomeni, da drugi toženki o namenu prodaje parcel (niti stavbnih) ni bilo treba še posebej osebno obveščati pravne prednice tožnikov. Zadoščala je javna objava prodajne ponudbe po ZKZ.
Zahtevka glede ničnosti prodajne pogodbe tožnika nista postavila, zato je odveč razpravljanje o moralnosti in nedopustnosti te pogodbe. Tudi tu pa bi se takoj postavilo vprašanje pravnega interesa, ko tožnika nista bila uspešna glede zahtevka na sklenitev pogodbe z njima. VSL Sodba II Cp 828/2022 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.12.2022 vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec v trgovini - nesrečno naključje - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev stroškov postopka - stroški potrebni za pravdo - potni stroški pooblaščenca - območna enota zavarovalnice - organiziranost v območne enote - navezne okoliščine Tožena stranka ima prav, da je od njenega zavarovanca neživljenjsko pričakovati, da so tla v trgovini ves čas suha in nepolita. Prestrogo bi bilo od njenega zavarovanca zahtevati, da bi moral kupce v vsakem trenutku in na vsakem koraku (z namestitvijo posebnih znakov ali preko zaposlenih) opozarjati, da so tla v trgovini lahko mokra ali umazana in zato bolj nevarna. Še posebej to velja za dele med prodajnimi policami, kjer madeži, mokrota in podobno niso nekaj povsem nepričakovanega. Drugačna presoja bi pomenila izenačenje krivdne z objektivno odgovornostjo. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečni slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana. VSL sodba I Cp 42/2016 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 06.04.2016 predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe. VSC sklep Cpg 82/2013 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 22.05.2013 res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato... VSL Sklep I Cp 1453/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 23.10.2019 predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - navidezen pravni posel - simuliran pravni posel - prava pogodbena volja - teorija volje - neobstoječa pogodba - mešano darilo - mešana pogodba - prodajna pogodba - darilna pogodba - plačilo davka - načelo vestnosti in poštenja Predkupno pravico je mogoče uveljaviti zgolj v primeru prodaje stvari, ne pa tudi v primeru prenosa lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe).
Prodajna pogodba, kjer se stvar proda po bistveno nižji ceni, je glede presežka darilna pogodba (mešano darilo, mešani pravni posel), če je bil namen prodajalca, da z nižjo ceno nakloni kupcu brezplačno premoženjsko korist.
Tretji odstavek 50. člena OZ varuje pošteno osebo, ki bi zaradi navideznosti pogodbe utrpela kakšno škodo oziroma bila prikrajšana za kaj, kar bi ji sicer po zakonu pripadalo.
Če se je nepremičnina prodala za ceno, bistveno nižjo od tržne z darilnim namenom (mešano darilo), bi bilo uveljavljanje predkupne pravice tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo neupravičene obogatitve na škodo drugega. Sklep X Ips 207/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.11.2013 prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije - omejitve dostopa do revidentkine spletne strani - priznanje položaja stranskega intervenienta - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je... VSL sodba II Cp 2327/2015 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 02.12.2015 uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča. VSL Sodba I Cp 1049/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 06.11.2019 neveljavnost vknjižbe - vknjižena pravica prepovedi odtujitve - pravočasnost izbrisne tožbe - dobra vera - pridobitelj - zahtevek za izbris vknjižbe - retroaktivna uporaba zzk-1 - poseg v lastninska upravičenja - pričakovanje Vprašanje, ali je vknjiženi pridobitelj v dobri veri, je pravno odločilno le v primeru, če gre za nadaljnjega pridobitelja pravice iz drugega odstavka 244. člena ZZK-1, saj zoper dobrovernega nadaljnjega pridobitelja, ki se je zanašal na zemljiškoknjižne podatke, izbrisne tožbe ni mogoče uspešno vložiti (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Za dovoljenost izbrisne tožbe proti neposrednemu pridobitelju pa ni pomembno, ali je bil ob pridobitvi pravice dobroveren. Pogoj (ne)dobrovernosti se nanaša izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. VSL Sodba in sklep I Cp 146/2022 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 18.05.2022 darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne. VSM sodba I Cp 1007/2013 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 12.11.2013 vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zakonita predkupna pravica - obvezna položitev kupnine - razveljavitev prodajne pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - dobra vera - izpodbojna tožba - prekluzivni subjektivni rok - procesna predpostavka za vložitev tožbe Dan izvedbe zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na tretjega toženca, torej pravno veljavni prenos lastninske pravice na tretjega, v konkretnem primeru sicer ne predstavlja dejstva, ki pomeni začetek teka subjektivnega roka, je pa to vsekakor dan, od katerega naprej bi predkupni upravičenec zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in v pravice, ki iz nje izhajajo, neuspešno uveljavljal, da z obstojem izpodbojnega dejstva ni mogel biti seznanjen oziroma mu je bil ta neznan. VSL sklep II Ip 5459/2013 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 28.01.2014 notarski zapis - solidarno poroštvo - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - sredstva izvršbe - ničnost notarskega zapisa - načelo formalne legalitete Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi. Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe. VSL Sodba II Cp 1272/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 18.11.2020 odškodninska odgovornost - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil - opustitev dolžnega ravnanja - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - poškodba ledveno križne hrbtenice - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zakonske zamudne obresti Glede na ugotovljeno mejno hitrost bi vožnja z zatrjevanimi 100 km/h pomenila, da do škodnega dogodka kljub poledici na cestišču ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju in glede na zimski čas, vremenske razmere in opozorilno tablo za nevarnost poledice pravilno presodilo, da bi morala tožnica svojo vožnjo v večji meri in pravočasno prilagoditi poteku in stanju vozišča. Čeprav je tožnica vozila pod predpisano omejitvijo hitrosti, t. j. 130 km/h, svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti v skladu z ZPrCP, zato je soodgovorna za nastanek prometne nesreče. VSL sodba in sklep II Cp 2843/2015 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 17.02.2016 pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – prekršek – absolutno zastaranje pregona prekrškov – pravdni stroški – odvetniška tarifa – DDV – stroškovni sklep Iz Poročevalca DZ izhaja, da se podpoglavje 4.8 Tarife ZOdvT uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po ZVPSBNO. Tarifa v tem delu torej ne določa nagrade za postopek v primeru, ko stranka vloži tožbo na povrnitev škode, nastale zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak se nanaša na postopek pred Državnim pravobranilstvom.Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal zavezanosti za plačilo DDV, upoštevajoč, da tudi sama pooblaščenka v stroškovniku pri tožbi DDV-ja ni priglasila, je pravilna.
