Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10243cT1DcGclMjA5MS8yMDA5JmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSK sodba Cpg 91/2009Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek29.05.2009izpodbojna tožba - izpodbijanje sklepov skupščine - prevzemna ponudba - prevzemnik ciljne družbe - procesna legitimacijaVsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).
VSL Sodba in sklep I Cpg 899/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.05.2017neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - domneva o popolnosti listine - razlaga pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - konkludentna dejanja - nedovoljena novota - ponovljen postopek - prekluzijaTožeča stranka je s tožbo uveljavljala napačno obračunavanje rabatov, ki ni imelo podlage v med pravdnima strankama sklenjeni Pogodbi in vtoževala vračilo preplačanih zneskov, torej je uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve. Pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 91/2015 ni odprlo novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi česar bi tožeča stranka dobila možnost navajanja novih dejstev. Kot novo pa se je izkazalo prav zatrjevano dejstvo, da je tožeča stranka račune plačevala zaradi "ekonomske nuje". Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka vedela, da toženkino obračunavanje rabata nima podlage v Pogodbi. Čim pa je tako, je bila tožeča stranka, da bi si zagotovila pravico do vračila preveč plačanega, skladno s 191. členom OZ ob plačilu dolžna pridržati si to pravico, sicer se šteje, da je v prikrajšanje privolila. Ni namreč mogoče slediti tožeči stranki, da...
VSM sklep I Cpg 445/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek18.03.2016pobot medsebojnih terjatev - materialnopravni pobot - prepoved pobotanje - dopusten pobotSodna praksa je že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 310/2011 in VSL II Cpg 1066/2015), temveč se stranki lahko dogovorita (sporazumeta), da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten, kadar je podano soglasje dolžnika in če to izhaja iz okoliščin primera.
VSL Sodba II Cp 1868/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.01.2019odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - postavitev sodnega tolmača - nagrada in stroški sodnega tolmača - manjkajoči predujem - naročilo (mandatna pogodba) - predujem za izvedbo dokazov - opustitev izvedbe dokaza - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odmera prispevka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - trditveno in dokazno bremeTožnikova trditev, da je bila z njegovo postavitvijo za tolmača med državo (sodiščem) in njim sklenjena mandatna pogodba, ni utemeljena, saj gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku (glej stališče v zadevi VSL sklep I Cpg 242/1999 z dne 17. 2. 2000).
VSL Sodba I Cpg 684/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.08.2017najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopkuVišje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.
VSL sklep I Cpg 718/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.09.2011tožba na ničnost vpisa v sodni register – subjektivni rok – nepopolna pritožba – podpis pritožnikaSodišče prve stopnje je 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa.
VSC sodba Cpg 94/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.05.2013enoletni zastaralni rok - terjatve upravljavcaPritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
VSL sklep III Cpg 148/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.10.2005stečaj - procesna predpostavkaObstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg 116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka nad njim. Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I. s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna. 
VSL sklep I Cpg 200/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.01.2000akceptni nalogAkceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen. 
VSL sklep I Cpg 685/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2000stroški postopka - odvetniški stroškiZa vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk. 
VSL sodba Cpg 221/93Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek09.06.1993izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vračunanje obresti in stroškovPostopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp. 
VSM sklep Cpg 246/92Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek15.06.1993izvršba na podlagi verodostojne listine - umik - pravnomočno razsojena stvar - res iudicataPostopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp. 
VSL sklep I Cpg 889/2008Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.11.2008začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena terjatev - odsvojitev delnicPo pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. 
VSK sklep II Cpg 266/2005Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek10.02.2006stroški pritožbeKot pravilno navaja upnik, je sodišče prve stopnje najprej dne 06.05.2005 pod opr.št. In 2005/00049-3 izdalo sklep, s katerim je tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ta sklep pa je bil na pritožbo upnika s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 29.09.2005 opr.št. II Cpg 102/2005-8 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Nato pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je izvršbo zoper dolžnika dovolilo. Zato gredo upniku res stroški, povezani s pritožbo, vloženo dne 09.05.2005. 
VSL sklep I Ip 398/2017Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek22.03.2017načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - izdaja izvršilnega naslova po začetku stečajnega postopka - dovoljenost izvršbe - obveznost stečajnega dolžnikaV konkretnem primeru je odločilnega pomena dejstvo, da je pravdno sodišče po tem, ko je bil nad tožečo stranko (sedaj dolžnik) 8. 4. 2011 začet stečajni postopek in je po razveljavitvi odločitve o pravdnih stroških (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 212/2011 z dne 25. 5. 2011) ponovno odločalo o obveznosti njihovega povračila, kljub dejstvu, da je bila tožeča stranka v postopku stečaja, o pravdnih stroških odločilo tako, da je tožeči stranki (sedaj dolžnik) naložilo, da je dolžna toženim strankam (sedaj upniki) plačati 308.299,00 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1383/2009 z dne 12. 8. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 236/2012 z dne 10. 7. 2012). Glede na navedeno so upniki, ki razpolagajo s takim izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, upravičeni izterjati...
VSL sklep I Cpg 219/2006Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.05.2006pravnomočnost - ugovor o višini pobotane terjatve - nasprotna tožbaIz podatkov priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 170/2003 izhaja, da je tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v Kranju Ig 01/01379 vložila proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovor, v katerem je med drugim navedla, da vlaga tudi procesni ugovor zaradi pobota za znesek 33.675.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2001. Vendar, tožeča stranka - v omenjeni izvršilni zadevi dolžnik je z ugovorom v tem obsegu pravonomočno propadla, kot je to razvidno iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.4.2003 z opr. št. II Cpg 190/2003. Odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane pravnomočna, če je o njej odločeno v sodbi (3. odstavek 319. člena ZPP). Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.4.2003, opr. št. II Cpg 190/2003 pa je razvidno, da pritožbeno sodišče ni odločilo o...
VSL sklep I Cpg 646/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.06.2010pravočasnost plačila sodne takse - tek sodnih rokov – nedelja – iztek sodnega roka na nedeljoRok za plačilo sodne takse, ki bi se sicer iztekel dne 27. 09. 2009, ni iztekel tega dne, temveč dne 28. 09. 2009, ker je bila 27. 09. 2009 nedelja, na nedeljo pa sodni rok ne more izteči.
VSL Sklep I Cpg 257/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek17.05.2018pristop na poravnalni narok - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke - domneva umika tožbeZmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).
VSL sodba I Cpg 615/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.06.2010ničnost pogodbe – predhodno vprašanje – res iudicata – nadomestna izpolnitev – sodba presenečenja – ustavna pritožba kot procesna predpostavka – pravdni stroškiČe je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
VSL sodba I Cpg 564/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.12.2013poslovna odškodninska odgovornost – vpis spremembe lastnika v delniški knjigi družbe – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – odškodnina – regresna pravica pasivnih družbenikov do aktivnih družbenikov – ustavna odločba U-I-135/2000„Slabo pravdanje“ tožeče stranke v izvršilnih postopkih za odločitev o tožbenem zahtevku proti toženki ni pravno pomembno. Tedaj ostaja odločilno, da toženka ni izpolnila zaveze iz pogodbe A7, saj ni izvedla prepisa od tožeče stranke kupljenih delnic X d.d. na svoje ime. S sodbo I Cpg 458/2010 je toženki kot pasivni delničarki izbrisane družbe X d.d. pravnomočno naloženo plačilo tistih zneskov, ki jih je tožeča stranka (zaradi kršitve pogodbe s strani toženke) poravnala upnikom izbrisane družbe X d.d. Torej je določilo 4. točke izreka odločbe U-I-135/00 pravna podlaga za zahtevke toženke (kot pasivne družbenice X d.d.) proti aktivnim družbenikom te družbe, ne pa za zahtevke tožeče stranke proti le-tem. Drugačno tolmačenje 4. točke izreka te ustavne odločbe bi pripeljalo do nevzdržnega rezultata.

Izberi vse|Izvozi izbrane