VSC Sodba Cp 368/2021

Jedro

Za izpolnjenost izvenzakonske skupnosti biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, (1.) da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti, (2.) notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in (3.) da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos.

Toženci trditev o tem, da bi naj med tožnikom in zapustnico konec leta 2017 prišlo do spora, po katerem tožnik zapustnice ni obiskoval nekaj mesecev, pred sodiščem prve stopnje sploh niso podali. Zato pa izpovedba drugotoženke in nekaterih prič, ki so o takšnem sporu izpovedovale, ne morejo dopolniti oziroma nadomestiti takšne pomanjkljive trditvene podlage tožencev in sodišče takšnih dejstev ni bilo dolžno (oziroma ni smelo) ugotavljati.

Izrek

I. Pritožbe tožencev se zavrnejo in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženci sami nosijo svoje pritožbene stroške.

III. Toženci so dolžni tožeči stranki v 15. dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 854,90 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dne 23. 2. 2021 izdano sodbo ugotovilo, da sta A. A., umrla ... 2018 (v nadaljevanju: zapustnica) in B. B. (v nadaljevanju: tožnik) živela v zunajzakonski skupnosti in ima zato tožnik dedno pravico po zapustnici. Odločilo je tudi, da so tožene stranke dolžne tožniku povrniti 6.606,90 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

2. Toženci so v identičnih pritožbah uveljavljali vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagali, da se njihovim pritožbam ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnika zavrne, podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbah so zatrjevali, da sodišče prve stopnje v sodbi ni pojasnilo zakaj ni verjelo trditvam tožencev, da je šlo med tožnikom in zapustnico za prijateljski odnos, ki ni imel značilnosti zunajzakonske skupnosti. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do navedb tožencev, da si zapustnica in tožnik nista ustvarila ekonomske skupnosti. Te ne dokazujejo tudi nobeni dokazi. Zato pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba tudi ni pojasnila razlike med prijateljevanjem in zunajzakonsko skupnostjo med tožnikom in zapustnico ter zakaj ni poklonilo vere tožencem in izpovedbam prič, ki so jih predlagali toženci. V spisu se namreč nahajajo dokazi (rokopis zapustnice) in izpovedbe tožencev in prič, ki dokazujejo, da si je zapustnica beležila stroške in posojila, ki jih je dajala tožniku. Sodišče prve stopnje pa teh okoliščin ni raziskovalo. Toženci se tudi ne strinjajo z zaključki sodišča prve stopnje, da je ključni argument za dokazilo zunajzakonske skupnosti tožnika in zapustnice to, da je tožnik kratek čas skrbel za hudo bolno zapustnico. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni verjelo priči G. G., sicer sestri zapustnice, da je bila zapustnica zgolj prijateljica tožnika. Prijateljevanje, en ali dva letna izleta ter skupno preživetje nekaj vikendov ne more predstavljati zunajzakonske skupnosti. Zunajzakonska skupnost namreč pomeni življenjsko in ekonomsko skupnost, ki pa je v konkretni zadevi bila delno opuščena oziroma ekonomske skupnosti sodišče ni uspelo obrazložiti. Ker je ob ugotavljanju druženja tožnika in zapustnice sodišče prve stopnje navedlo zgolj priče C. C., D. D. in E. E., ostalih prič pa ne, je podana absolutna bistvena kršitev po 14 točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo definicijo zunajzakonske skupnosti, ni pa odgovorilo, ali se po prekinitvi zunajzakonske skupnosti, ko se je v času dveh do treh mesecev pred smrtjo zapustnice znova vzpostavil določen odnos med tožnikom in zapustnico, šteje to za zunajzakonsko skupnost. Iz izpovedb toženke in prič F. F. in G. G. izhaja, da je prišlo pred oktobrom 2017 med zapustnico in tožnikom do konflikta in zaključka njunega odnosa ter se v obdobju med oktobrom 2017 in aprilom 2018 nista srečala. Na vprašanje ali gre v takšnih okoliščinah za ″dalj časa trajajočo skupnost″ pa sodišče prve stopnje ni odgovorilo. Sodišče pa tudi ni odgovorilo na vprašanje, kdaj se je začela med njima zunajzakonska skupnost. Ker sodba o tem nima razlogov, se tudi ne da preizkusiti in je podana kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnik je na pritožbene trdtive pritožnikov odgovoril, da sodba vsebuje jasne razloge o obstoju ekonomske skupnosti, toženci pa sicer niso v dokaz predložili nobenih zapisov zapustnice o stroških in posojilih, ki bi jih naj dala tožniku. Sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, kar pa ta, da bi naj prišlo med zapustnico in tožnikom do prekinitve njune zveze, niso. Takšnih trditev toženci namreč niso podali v nobeni vlogi. Tožnik je zato predlagal zavrnitev pritožb in priglasil pritožbene stroške ter zahteval njihovo povrnitev od tožencev.

4. Pritožbe niso utemeljene.

5. Sodišče prve stopnje je v točkah 11. in 12. obrazložitve sodbe podalo pravilno materialnopravno razlago pravne podlage tožnikovega tožbenega zahtevka in pravnega standarda izvenzakonski skupnosti. Ob tem je pravilno izpostavilo, da morajo za izpolnjenost izvenzakonske skupnosti biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, (1.) da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti, (2.) notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in (3.) da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos. V nadaljevanju pa je, od točk 13 do točke 46 obrazložitve sodbe, sodišče prve stopnje ob izpostavitvi trditev obeh pravdnih strank o okoliščinah, ki opredeljujejo te pogoje, v zvezi z vsako od teh, na podlagi dokazne ocene vseh v zvezi s temi okoliščinami izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali pravdni stranki, zapisalo jasne dokazne zaključke o tem trditvam katere od strank je sledilo in zakaj. Na podlagi vseh teh pa zapisalo jasen zaključek o tem, da vse te ugotovljene okoliščine izkazujejo obstoj pogojev za zunajzakonsko skupnost tožnika in zapustnice.

6. Tako je sodišče prve stopnje v zvezi s trditvami tožencev, da je med zapustnico in tožnikom šlo zgolj za prijateljski odnos, v točkah 20, 21, 22, 23, 27, 29, 32 in 33 obrazložitve po vsestranski dokazni oceni vseh izvedenih dokazov sprejelo in zapisalo prepričljive dokazne zaključke o nedokazanosti takšnih trditev tožencev in o dokazanosti nasprotnih trditev tožnika in da po tožniku zatrjevane in ugotovljene okoliščine izkazujejo odnos tožnika in zapustnice v letih od 2009 do zapustničine smrti 9. 11. 2018 kot partnerski odnos, katerega sta tudi zapustnica in tožnik dojemala kot takšnega, kot takšnega pa so ga dojemali tudi drugi. Ob tem se je sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni tudi jasno opredelilo do izpovedbe vsakega od tožencev in prič, ki so jih ti predlagali (tudi G. G.). Sodišče prve stopnje pa je v točkah 17, 24, 25, 26 in 27 obrazložitve, po vsestranski dokazni oceni vseh s strani strank predlaganih dokazov zapisalo in sprejelo prepričljive dokazne zaključke o nedokazanosti trditev tožencev, da je zapustnica tožniku plačevala za opravljena dela v E. E. in da med zapustnico in tožnikom ni bilo ekonomske skupnosti in o dokazanosti nasprotnih trditev tožnika o takšnem obstoju ekonomske skupnosti med tožnikom in zapustnico, ki je značilna tudi za ekonomsko skupnost zakonskih partnerjev. V točki 17 obrazložitve pa se je sodišče prve stopnje izrecno opredelilo tudi do izpovedbe prvotoženca, da je pri zapustnici po njeni smrti našel papirje o evidenci stroškov ter o tem, da takšnih listin toženci sicer kot dokaz za svoje trditve sploh niso predlagali, zato pa jih sodišče tudi ni moglo dokazno ocenjevati.

7. Glede na predstavljeno se tako izkažejo kot neresnični in neutemeljeni, sicer zgolj pavšalni pritožbeni očitki tožencev, da sodba ne vsebuje razlogov o tem, da je šlo med tožnico in zapustnikom za partnerski odnos ter da se sodišče prve stopnje do trditev tožencev o zgolj prijateljskem odnosu in do dokazov, ki so jih za takšne trditve predlagali toženci, ni opredelilo. S tem pa se takšni smiselni očitki o podanosti absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP izkažejo kot neutemeljeni.

8. V točkah 41, 43 in 45 obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo jasne razloge za svoje ugotovitve, da je in zakaj je izvenzakonska skupnost zapustnice in tožnika trajala od leta 2009 do smrti zapustnice 9. 11. 2018. Zato pa so protispisni in neutemeljeni pritožbeni očitki o podanosti absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi takšnih ugotovitev sodba ne vsebovala.

9. Kot je v točki 44 obrazložitve sodbe izrecno pojasnilo že sodišče prve stopnje, toženci trditev o tem, da bi naj med tožnikom in zapustnico konec leta 2017 prišlo do spora, po katerem tožnik zapustnice ni obiskoval nekaj mesecev, pred sodiščem prve stopnje sploh niso podali. Zato pa izpovedba drugotoženke in nekaterih prič, ki so o takšnem sporu izpovedovale, ne morejo dopolniti oziroma nadomestiti takšne pomanjkljive trditvene podlage tožencev in sodišče takšnih dejstev ni bilo dolžno (oziroma ni smelo) ugotavljati. Kljub temu pa je sodišče sicer podalo svoje pravno naziranje o vplivu morebitnega spora na prenehanje zunajzakonske skupnosti. Zgornje razlogovanje sodišča prve stopnje je v skladu s 7. in 212. členom ZPP, torej pravilno. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje o takšnih okoliščinah, ki bi jih naj izpovedovala drugotoženka in priče, v zvezi s presojo izkazanosti trajanja izvenzakonske skupnosti ni izreklo in s takšnimi očitki utemeljevana podanost absolutne bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če v sodbi o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin s pravo vsebino teh listin. Pritožbe ne vsebujejo nobenih takšnih trditev. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki o podanosti takšnih absolutnih bistvenih kršitev.

11. Na podlagi ugotovitev, da je med zapustnico in tožnikom od leta 2009 do zapustničine smrti 9. 11. 2018 obstajala življenjska in ekonomska skupnost, da sta v tem času tudi v očeh drugih bila videna kot partnerja, obstajala pa je tudi njuna volja, da delujeta kot mož in žena, med njima pa je obstajala tudi medsebojna čustvena navezanost, spoštovanje in medsebojna pomoč, niso pa obstajali razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza, če bi jo sklenila, med njima neveljavna, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je med tožnikom in zapustnico obstajala zunajzakonska skupnost in da gre zato tožniku po zapustnici po 10. členu Zakona o dedovanju dedna pravica. Na podlagi takšnih zaključkov je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Pritožbeno drugačni pritožbeni očitki se tako izkažejo kot neutemeljeni.

12. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Toženci s pritožbami niso uspeli, zato sami trpijo svoje pritožbene stroške, tožniku pa so dolžni povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeni stroški tožnika znašajo 854,90 EUR in jih predstavlja nagrada za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21/1 OT 1125 točk, prejem sodbe in poročilo stranki po tar. št. 39/4 OT 20 točk, 2 % materialni stroški 20,9 točk, skupaj tako 1167,9 točk oziroma (1 točka je 0,6 EUR) 700,74 EUR, 22 % DDV v znesku 154,16 EUR. O zamudnih obrestih pritožbeno sodišče ni odločalo, ker teh tožnik v odgovoru na pritožbe ni zahteval (prvi odstavek 163. člena ZPP in drugi odstavek 2. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.06.2022

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 500/98
• VSL sodba II Cp 3691/2010
• Sodba II Ips 623/2006