Višje sodišče v MariboruVišje sodišče v Ljubljani
Višje sodišče v KopruVišje sodišče v Celju
Civilni oddelekGospodarski oddelek
Izvršilni oddelekKazenski oddelek
Oddelek za prekrške 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 1170cT00MjY2My8yMDE0JmFkdmFuY2VTZXJjaD0xJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JmRlcF90aXRsZSU1QkthemVuc2tpJTIwb2RkZWxlayU1RD0lMjJLYXplbnNraSUyMG9kZGVsZWslMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0mY29yZV90ZXh0PSZkZWNpc2lvbj0mZGVzY3JpcHRpb249JmNvbm5lY3Rpb24yPSZwdWJsaWNhdGlvbj0mcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
Poizvedba: 42663/2014 IN (oddelek:"Kazenski oddelek")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM Sklep IV Kp 42663/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek18.01.2018kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - neposredno izvajanje dokazov - dokazna ocena zagovora - presoja vseh okoliščin - premoženjskopravni zahtevekPritrditi je pritožbi, da se v obravnavani zadevi napadena sodba opira na dejstva in dokaze, ki očitno izvirajo iz kazenske zadeve Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kpd 62094/2013 in v obravnavanem postopku niso bili izvedeni. Pritožbeno sodišče se zato strinja z izvajanji pritožbe, da je prvostopno sodišče s tem, ko je razloge o direktnem naklepu obdolženca oprlo tudi na ta dejstva, kršilo pravico do kontradiktornega postopka in neposrednega izvajanja dokazov oziroma je bil obdolženec prikrajšan v pravici do obrambe. Kar zadeva izvajanja pritožbe glede zavestne kršitve delovnopravnih predpisov je poudariti, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS očitano kaznivo dejanje stori delodajalec, ki je objektivno zmožen izpolniti obveznost do delavca, vendar tega naklepoma ne stori. Sodišče mora v sodbi obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej, posebej skrbno mora oceniti zagovor...
VSM Sodba IV Kp 41889/2015Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek28.03.2018prekršek in kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - ista zadeva (stvar) - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcevPritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil obdolženec s plačilnim nalogom št. 201450319 z dne 2. 9. 2014 in z odločbo o prekršku št. 710 - 1448/2014 z dne 29. 9. 2014 že kaznovan za bistveno isto kaznivo ravnanje, kot mu ga je očital v tem kazenskem postopku obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, zato je pritožbi njegovega zagovornika, ki je utemeljeno uveljavljal pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ugodilo in napadeno sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca zavrnilo (3. točka 357. člena in prvi odstavek 394. člena ZKP).
VSM sodba IV Kp 8556/2015Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek23.02.2017kaznivo dejanje - prekršek - dvakratna obsodba za isto dejanjeRes je bil obdolžencu dne 3. 12. 2014 izdan plačilni nalog (list. št. A2) za prekršek zoper javni red in mir na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM) in mu je bila izrečena globa v znesku 625,94 EUR, ki ga je storil 28. 7. 2014. To dejanje torej obdolženec ni storil v časovnem obdobju, ki ga navaja pritožba (25. 4. do 2. 5. 2014). Iz tega razloga obdolžencu izrečene denarne kazni za prekršek ni moč obravnavati kot dejanje, ki je bilo opisano v obtožbi. Dejstva iz obeh postopkov zato niso ista in tako ni moč govoriti o tem, da je bilo o istem dejanju zoper obdolženca že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana, kršitev na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
VSM Sklep II Kp 59153/2012Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek10.10.2017alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - predkaznovanost - objektivne in subjektivne okoliščineUtemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.
VSL Sodba II Kp 24445/2015Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek30.08.2017zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakonaKer v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
VSL sklep V Kp 29017/2013Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek30.09.2015nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežjuRazveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
VSC sklep II Kp 2185/2012Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek08.11.2016stroški kazenskega postopka - stroški vročanja po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdiSodišče druge stopnje je namreč zaključilo, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, ko je o krivdnih stroških obsojenca, ki je bil k plačilu vseh stroškov kazenskega postopka zavezan že s pravnomočno sodbo z dne 26. 8. 2014, opr. št. I K 2185/2012, odločalo še s posebnim sklepom.
VSM Sklep V Kp 28853/2013Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek08.06.2017predlog za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo zoper sklepSenat višjega sodišča o seji ni obveščal obdolženca in njegovega zagovornika, čeprav sta predlog podala ob sklicevanju na določbe 378. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter odločbo Ustavnega sodišča RS Up-171/2014. Za postopek s pritožbo zoper sklep po prvem odstavku 403. člena ZKP smiselna uporaba 378. člena ZKP ni predvidena. Izjema je določena v drugem odstavku 403. člena ZKP, vendar le, ko gre za sklep iz 492. člena ZKP, ki ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Pritožnik pa se tudi neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017, saj prezre, da se ta nanaša na primere odločanja o krivdi kot glavni stvari v kazenskem postopku, o čemer pa sodišče prve stopnje v konkretnem postopku ni odločalo.
VSL sklep V Kp 23071/2014Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek18.02.2015ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogamiPri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
VSC sklep II Kp 29569/2013Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek08.11.2016stroški kazenskega postopka - stroški privedbe obdolženke - krivdni stroškiKer torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti.
VSC sodba II Kp 3498/2016Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek13.12.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nedovoljen dokaz - načelo sorazmernostiKljub odločbi z dne 3. 7. 2014, št. U-I-65/13, s katero je to razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1 o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov za namene kazenskega postopka, Ustavno sodišče ni poseglo v določbo 149.b člena ZKP. Zato tudi po uveljavitvi citirane ustavne odločbe ni ovir za pridobivanje prometnih podatkov od operaterja komunikacijskih storitev na podlagi 149.b člena ZKP in v zvezi z določbo 143. člen ZKP.
VSM Sklep IV Kp 31678/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek27.09.2017nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - krivdno povzročeni stroški - preložitev glavne obravnave - navedba datumaUtemeljeno pritožnik uveljavlja v pritožbi navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo ugotavlja v nerazumljivosti izreka, saj obstaja očitno nasprotje med tem, kar je zapisano v izreku in tem kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v izreku navaja datum glavne obravnave 11. 1. 2014, v obrazložitvi pa 11. 1. 2016. Pritožnik ima prav, da takšnega izreka ni moč preizkusiti, po drugi strani pa takšen sklep tudi ne more postati po pravnomočnosti izvršljiv. Izvršljiv postane le pravilen izrek.
VSM Sklep in sodba III Kp 13803/2016Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek30.05.2018absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - hramba odvzetih prstnih odtisov - nejasni razlogi sodbe - beneficium cohaesionis - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - obteževalne in olajševalne okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - stranska denarna kazen - stroški kazenskega postopka - očitek protispisnosti - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonitost pri izrekanju kazni - koristoljubni namen - način odvzema premoženjske koristiHranjenje prstnih odtisov v bazi podatkov, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bili hranjeni zakonito, namreč ovrže Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, ki je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je v bazi profila DNK ni možno hraniti DNK profilov za osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene, kot je to primer v obravnavani zadevi.
VSC Sklep II Kp 19176/2014Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek04.06.2019zahteva za izločitev predsednika senata - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepristranskost sodnika - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položajaV okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožba neutemeljeno trdi, da bi se moral predsednik senata v predmetni kazenski zadevi izločiti iz sojenja in da je podana kršitev iz 2. točke prvega odstavka člena 371 ZKP. Drži sicer, da je predsednik senata podpisal odločbo opr. št. Bpp 1323/2014 z dne 18. 9. 2014, s katero je bila obtoženčeva prošnja za brezplačno pravno pomoč v postopku preiskave pred Okrožnim sodiščem v Celju (opr. št. I Kpr 19176/2014) zavrnjena kot neutemeljena. Iz citirane odločbe namreč izhaja, da sicer obstaja utemeljen sum za začetek preiskave zoper obtoženca, kot prosilca za brezplačno pravno pomoč, iz nadaljnje obrazložitve te odločbe pa še, da v fazi preiskave niso podane nobene takšne okoliščine, ki bi kazale na to, da je obtoženec, kot prosilec potreboval strokovno pomoč zagovornika že v tej fazi, pri čemer je bil le-ta tudi poučen o tem, da pa v primeru, če bo zoper njega vložena obtožnica,...
VSM sodba II Kp 20253/2014Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek10.01.2017kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - očitki bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocenaGlede na to, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 20253/2014, dne 10. 11. 2016 obsojenega S.O. oprostilo storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1, kar je pritožbeno sodišče moralo upoštevati pri uradnem preizkusu napadene sodbe glede odločbe o kazenski sankcij izrečeni obdolženemu S.O. z napadeno sodbo, je ob reševanju pritožb zagovornikov obdolženih in okrožne državne tožilke, odločilo tako kot izhaja iz izreka te odločbe pod točko I, saj je sodba Vrhovnega sodišča RS dokončna, zato pritožbeno sodišče v razveljavljenem delu napadene sodbe, zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
VSC sodba II Kp 40567/2014Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek28.03.2017dokazni predlog - izvajanje dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambeObtoženec je svoj zagovor podajal jasno, očitano kaznivo dejanje je odločno zanikal, prijave zoper njega pa naj bi „zakuhala“ soseda. Glede dogodka z dne 30. 4. 2014 se je branil z navajanjem alibija in predlagal zaslišanje oseb, ki bi utegnile pričati v njegovo korist. Ob upoštevanju navedenih dejstev, je sodišče druge stopnje ocenilo, da tekom sojenja pred prvim sodiščem niso bile podane okoliščine, ki bi porajale dvom v prištevnost obtoženca v času storitve kaznivega dejanja, kar bi v skladu s prvim odstavkom 265. člena ZKP narekovalo odreditev izvedenstva psihiatrične stroke.
VSL Sklep V Kp 35956/2015Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek26.04.2017nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopkuV obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave). Obdolženi je bil po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca bistveno podaljšal.
VSK Sodba III Kp 31805/2019Višje sodišče v KopruKazenski oddelek14.08.2019kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznovalna politika - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - načelo enakosti pred zakonom - namen kaznovanjaKot je pojasnilo Višjega sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019, kaznovalna politika namreč ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko), kot je obrazložilo tudi sodišče prve stopnje v 5. točki izpodbijane sodbe.
VSC sodba I Kp 53548/2014Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek29.01.2016neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - odmera kazni - absolutno bistvena kršitev postopkaOdmera kazni za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami namreč ni odvisna zgolj od količine prepovedane droge, pač pa se pri odmeri kazni upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na višino kazni in so v vsakem konkretnem primeru specifične. Skoraj povsem izključeno je, da bi se v življenju zgodila dva popolnoma identična primera, pri čemer bi bile tudi subjektivne okoliščine storilca povsem enake.Odločbe o krivdi, o premoženjskopravnem zahtevku, o odvzemu prepovedane droge in zaseženih predmetov namenjenih za njeno pridelavo ter o stroških kazenskega postopka, ki so nastali v prvem sojenju, so s sodbo Okrožnega sodišča v Celju III Kp 53548/2014 z dne 22. 4. 2015 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 53548/2014 z dne 4. 9. 2015, postale pravnomočne dne 4. 9. 2015 in je tako glede teh odločb stvar že pravnomočno razsojena. V tokrat ponovljenem postopku bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bila...
VSC sklep II Kp 45514/2010Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek26.01.2016stroški izvedenca - izvedenec zaslišan kot priča - upravičenost do nagradeČeprav je bil sodni izvedenec zaslišan na naroku za glavno obravnavo kot priča, iz vsebine zapisnika o njegovem zaslišanju izhaja, da temu dejansko ni bilo tako, pač pa da je bil dejansko zaslišan v svojstvu izvedenca. Po najprej podani strnjeni predstavitvi zaključkov izdelanega mnenja v drugem sodnem postopku o sicer istem historičnem dogodku, kot se obravnava v predmetni kazenski zadevi, je v nadaljevanju odgovarjal na postavljena mu vprašanja, ki se nanašajo izključno na razjasnitev strokovnih vprašanj. Po zaslišanju izvedenca pa je bilo kot izhaja iz hrbtne strani list. št. 627 izvedenčevo mnenje izdelano v drugem sodnem postopku, ponovno prebrano z izrecnim soglasjem strank. Da je sodišče prve stopnje dejansko štelo v drugem sodnem postopku pritegnjenega izvedenca O. za izvedenca tudi v predmetnem kazenskem postopku in ne za pričo, pa je jasno razvidno tudi iz 35. točke obrazložitve, dne 4. 7. 2014 izrečene oprostilne sodbe obdolžencema. Ob takem stanju je...

Izberi vse|Izvozi izbrane