<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba IV Ips 8/2005
ECLI:SI:VSRS:2006:IV.IPS.8.2005

Evidenčna številka:VS24025
Datum odločbe:30.11.2006
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - razlaga zakona

Jedro

Za izdajo plačilnega naloga ni pooblaščen le tisti policist, ki dejansko neposredno, osebno zazna prekršek, temveč vsak, ki sodeluje pri odkritju prekrška v okviru organizirane akcije več policistov.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi ter se ugotovi, da je bila s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu z dne 15.6.2005 kršena določba prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Tolminu ugodilo zahtevi obdolženega V.M. za sodno varstvo in odpravilo plačilni nalog Policijske postaje T. z dne 25.4.2005, s katerim je bil obdolženec kaznovan zaradi storitve prekrška po petem odstavku 83. člena ZVCP-1 in mu je bila izrečena globa v znesku 20.000,00 SIT.

Zoper pravnomočno sodbo je dne 29.9.2005 vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 57. člena ZP, ki določa, da če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav, izda in vroči kršitelju plačilni nalog na kraju prekrška. Po mnenju vložnika citirana določba ne zahteva, da mora prav tista uradna oseba, ki prekršek osebno zazna, tudi izdati plačilni nalog. Do zaznave kršitve in izdaje plačilnega naloga je v konkretnem primeru prišlo pri običajnem načinu policijskega dela. Policist, ki je izdal plačilni nalog, je prekršek zaznal v organizirani akciji odkrivanja nepravilnosti v cestnem prometu. Kršitev mu je po radijski zvezi sporočil policist iz patrulje, ki je promet opazoval 450 m pred krajem zaustavitve kršitelja in izdaje plačilnega naloga. Gre za časovno in krajevno povezanost pri ugotavljanju nepravilnosti v cestnem prometu. Takšen način ugotavljanja prekrška zato tudi za policista, ki je izdal plačilni nalog, pomeni osebno zaznavo prekrška.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odpravi plačilnega naloga obrazložilo z navedbo, da je bila pri izdaji plačilnega naloga kršena določba prvega odstavka 57. člena ZP-1. Sodišče ugotavlja, da je storilec dne 25.4.2005 ob 17.15 uri vozil osebni avtomobil po cesti iz smeri T. proti M. Policisti, ki so ga ustavili na makadamskem izogibališču pri km kamnu 2.950 m, so mu očitali, da med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom ter mu izrekli globo, pri tem pa policisti, ki so storilcu izdali plačilni nalog, kršitve niso osebno zaznali, pač pa jim jo je sporočil policist, ki je opazoval promet pri km kamnu 2.500 m. Tako policist, ki je izdal plačilni nalog, prekrška ni osebno zaznal. Storilcu bi smel plačilni nalog izdati le policist, ki je opazil prekršek, ne pa policisti, ki so storilca ustavili.

Takšno stališče sodišča ima sicer podlago v jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 57. člena ZP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane sodbe, vendar je potrebno pritrditi vložniku, da te zakonske določbe ni mogoče razumeti na tak način. Določbo je potrebno razlagati z vidika njenega namena in dejstva, da policija pri odkrivanju nepravilnosti v cestnem prometu deluje tudi na način, ko v organizirani akciji sodeluje več policistov, ki skupaj zasledujejo isti cilj - nadzor in sankcioniranje prekrškov. Njihovo skupno delovanje v takem primeru pomeni enotno uradno dejanje, v okviru katerega posameznega ravnanja enega policista ni mogoče ločevati od celote. Zato ni za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 57. člena ZP-1 pooblaščen le tisti policist, ki dejansko neposredno, osebno zazna prekršek, temveč vsak, ki sodeluje pri odkritju prekrška. Tak namen obravnavane določbe je nenazadnje razviden tudi iz spremenjenega besedila te določbe (ZP-1C, Ur. l. RS 40/2006), kjer tudi jezikovna razlaga več ne daje podlage za zaključek, kakršnega je naredilo sodišče v konkretnem primeru.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti utemeljena. Ker je zahteva vložena v škodo storilca, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (ZP-1) zgolj ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba prvega odstavka 57. člena ZP-1, ne da bi poseglo v pravnomočno odločbo.


Zveza:

ZP-1 člen 57, 57/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNjgwNw==