<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 124/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.UP.124.2019

Evidenčna številka:VS00027246
Datum odločbe:17.09.2019
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sklep I U 298/2019
Datum odločbe II.stopnje:17.05.2019
Senat:Nataši Smrekar
Področje:SODNE TAKSE
Institut:plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poslanska skupina - taksna oprostitev na podlagi zakona

Jedro

Za presojo pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni odločilno, ali je poslanska skupina na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks, ampak le, ali je ugovor, v katerem je to zatrjevala, vložila v zakonsko predpisanem roku. Ker ga ni, procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora ni bila izpolnjena.

Zakonska oprostitev plačila sodnih taks za določene osebe je ovira za naložitev taksne obveznosti in kot taka sodi v sfero razloga (in njegove konkretizacije), zaradi katerega lahko stranka vloži ugovor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrglo ugovor poslanske skupine v državnem zboru (tožnice) zoper plačilni nalog I U 298/2019-4 z dne 14. 2. 2019 za plačilo sodne takse za tožbo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil plačilni nalog tožnici vročen 25. 2. 2019 in da se je osemdnevni rok za ugovor iztekel 5. 3. 2019. Ugovor, vložen 8. 3. 2019, je torej prepozen.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Meni, da je pravni pouk v plačilnem nalogu napačen, obrazložitev naloga pa zavajajoča, saj nikjer ne omenja 10. člena ZST-1, in bi napako moralo odpraviti sodišče samo po prejemu dopisa z dne 8. 3. 2019. Poudarja, da je prav vsebina obrazložitve tista, "katera bilo kateremu sodnemu pisanju daje pravno varnost strankam" v smislu njene informiranosti. Navaja, da je državni zbor, ki poslanski skupini v skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o poslancih nudi materialne in druge pogoje za delovanje, oproščen plačila sodne takse na podlagi 10. člena ZST-1. Poslanska skupina pa je sestavni element državnega zbora, ki ga je treba obravnavati kot celoto. To bi moralo sodišče poznati po uradni dolžnosti in do ugovora sploh ne bi smelo priti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne oporeka, da je zoper izdani plačilni nalog vložila ugovor in v pritožbi tudi izrecno priznava, da je to storila prepozno. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno zavrglo (tretji odstavek 34. a člena ZST-1).

5. Za presojo pravočasnosti ni odločilno, ali je poslanska skupina na podlagi zakona oproščena plačila sodnih taks, ampak le, ali je ugovor, v katerem je to zatrjevala, vložila v zakonsko predpisanem roku. Ker ga ni, procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora ni bila izpolnjena. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da ne gre enačiti pojmov državnega organa in poslanske skupine. Vendar tega materialnopravnega stališča ni mogoče obravnavati kot razloga, na katerem bi temeljila izpodbijana odločitev, niti se ob njem ne postavlja vprašanje, ali je izrek sklepa v nasprotju z razlogi zanj. Že zato, ker je navedeno stališče v obrazložitvi sklepa zapisano po razlogih in pravni podlagi za zavrženje ugovora, ga v kontekstu zadeve ni mogoče razumeti drugače kot pojasnila, ki za samo procesno odločitev ni bistveno. Vrhovno sodišče se zato ni opredelilo do navedb – te je pritožnica sicer uveljavljala že v ugovoru –, da je treba poslansko skupino obravnavati kot državni organ.

6. Neutemeljeno je pritožničino stališče, da do ugovora sploh ne bi smelo priti. Sodišče res po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb 10. člena ZST-1, med drugim na podlagi podatkov, ki jih predloži stranka, ki uveljavlja taksno oprostitev (šesti odstavek 10. člena ZST-1).1 Vendar to ne preprečuje izdaje plačilnega naloga, če sodišče meni, da ni okoliščin, ki bi utemeljevale taksno oprostitev na podlagi samega zakona. V teh primerih je strankino sredstvo za odpravo napak, zaradi katerih je bil plačilni nalog neutemeljeno izdan, prav ugovor. Z njim je mogoče uveljavljati, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, pri čemer je treba ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ker je bilo to navedeno v pravnem pouku spornega plačilnega naloga, je neutemeljena tudi pritožbena trditev o napačnem pouku.

7. Zgrešen je očitek o pomanjkljivi obrazložitvi naloga, ker ne omenja 10. člena ZST-1. Zakonska oprostitev plačila sodnih taks za določene osebe (kar je vsebina omenjenega člena) je namreč ovira za naložitev taksne obveznosti in kot taka sodi v sfero razloga (in njegove konkretizacije), zaradi katerega lahko stranka vloži ugovor. Tako je v obravnavani zadevi izdani plačilni nalog pomenil, da sodišče pritožnice ni štelo za subjekt, ki bi bil oproščen sodne takse že na podlagi zakona. V plačilnem nalogu jo je zato pravilno opozorilo (informiralo), da sme v roku za plačilo takse zaprositi za oprostitev, odlog oziroma za obročno plačilo takse, ali pa – glede na dani pravni pouk – vložiti ugovor iz razloga, da obveznost plačila sodne takse ni nastala. Res ta obveznost ne nastane, če je zavezanec oproščen plačila sodnih taks na podlagi samega zakona (10. člen ZST-1), vendar je zatrjevanje tega in dejstev, ki kažejo na nenastalo obveznost, strankino breme. Ta mora utemeljiti ugovor in zatrjevati okoliščine, ki jih je sodišče spregledalo, a so glede na njen konkretni položaj pomembne za presojo taksne obveznosti. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, bi sodišče o njih v vsakokratnem plačilnem nalogu lahko samo (in še to nepopolno, torej zavajajoče) ugibalo. To pa že po naravi stvari izključuje možnost in s tem dolžnost sodišča glede nadaljnje konkretizacije zakonskih razlogov za ugovor. Vrhovno sodišče zato zavrača očitek o kršitvi strankine pravice do informiranosti, kar ob upoštevanju, da je bila pritožnica seznanjena z rokom za vložitev ugovora, tudi pomeni, da vpliv (vzročna zveza) izdanega plačilnega naloga na zamudo pri uporabi pravnega sredstva ni podan.

8. Po obrazloženem in ker ostale navedbe za odločitev niso bistvene, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

9. V zadevi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

-------------------------------
1 Gre za uveljavljanje taksne oprostitve v smislu 11. člena ZST-1 (iz razloga občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje), o kateri odloči sodišče na predlog stranke (12. člen ZST-1). Ta primer v tej zadevi ni podan.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 10, 34a, 34a/3
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMDEy