Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 31/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CPG.31.2006

Jedro

V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu

prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja nad toženo stranko,

tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa,

če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega

postopka. V skladu s 1. odst. 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil

prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nadaljuje, ko ga

stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V

konkretnem primeru je sodišče postopek nadaljevalo skladno s prej

navedenim določilom.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in je

zato sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine

z dne 7.8.2001, razveljavilo in odločilo, da je tožeča stranka dolžna

povrniti toženi stranki izvršilne in pravdne stroške.

Tožeča stranka je proti sklepu vložila pritožbo, s katero uveljavlja

vse tri pritožbene razloge in predlaga da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavi. Izrecno se pritožuje tudi zoper

odločitev o stroških postopka.

Pritožba je bila vročena toženi stranki oziroma stečajnemu

upravitelju tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrženje tožbe v tej zadevi utemeljilo na

ugotovitvi, da je tožeča stranka terjatev, ki jo uveljavlja v tej

pravdi, prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko in da je

bila s sklepom stečajnega senata z dne 26.10.2004 napotena, da začne

postopek za ugotovitev prerekane terjatve ter na nadaljnji

ugotovitvi, da je tožeča stranka napotitveni sklep sprejela dne

2.11.2004 ter da v 15 dneh od prejema napotitvenega sklepa (torej do

17.11.2004) ni podala predloga za nadaljevanje tega postopka. Na

podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da tožeča stranka zaradi tega,

ker ni predlagala nadaljevanja tega postopka v 15 dneh od dneva

prejema napotitvenega sklepa, ne more biti udeležena pri poplačilu iz

stečajne mase in da zato nima več pravnega interesa na vodenju te

pravde ter je zato tožbo zavrglo. Dodalo je še, da dejstvo, da je bil

v tej zadevi pravdni postopek nadaljevan s tem, ko je stečajni

upravitelj prevzel pravdo, nima vpliva na odločitev sodišča prve

stopnje.

Drugi odstavek 144. člena ZPPSL v povezavi s 1. odst. 144. člena

ZPPSL res določa, da se terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne

mase, če upnik, katerega terjatev je bila prerekana, v roku 15 dni,

ki mu ga določi stečajni senat z napotitvenim sklepom, ne začne

postopka za ugotovitev terjatve pred sodiščem ali drugim organom.

ZPPSL od upnika torej terja opravo določenega dejanja, ki je potrebno

za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Kakšno dejanje mora

opraviti upnik, pa je treba presojati po predpisih, ki urejajo

postopek, v katerem mora upnik uveljavljati terjatev. V kolikor se je

postopek za uveljavitev upnikove terjatve začel že pred uvedbo

stečajnega postopka nad tožencem, je potrebno vprašanje, kakšno

dejanje se zahteva od upnika, presojati po predpisih, ki urejajo tak

postopek in procesne učinke uvedbe stečajnega postopka nad dolžnikom.

V konkretnem primeru je bil v teku pravdni postopek, ki je bil po

sili zakona na podlagi 4. točke 205. člena ZPP/99 prekinjen z dnem

začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Zato je treba

vprašanje, ali je upnik bil dolžan predlagati nadaljevanje postopka,

kot je zaključilo sodišče prve stopnje, treba uporabiti določila ZPP.

Po 1. odst. 208. člena ZPP se postopek, ki je prekinjen zaradi

začetega stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj

prevzame ali, ko ga sodnik, povabi naj to stori. V tem delu so

določbe novega ZPP, to je določbe ZPP iz leta 1999 razlikujejo od

določb ZPP iz leta 1977, po katerem je bila procesna predpostavka za

nadaljevanje prekinjenega postopka tudi ustrezen predlog nasprotne

stranke (primejaj 1. odst. 215. člena ZPP/77). Ureditev v sedaj

veljavnem ZPP tako kaže, da nadaljevanje postopka, ki je bil

prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, ni odvisno od predloga

nasprotne stranke oziroma v tem primeru tožeče stranke, zato tožeča

stranka ne more biti prekludirana glede nadaljevanja prekinjenega

postopka in zato se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča prve

stopnje, da je tožeča stranka prekludirana zato, ker v 15 dneh od

prejema napotitvenega sklepa stečajnega senata ni podala predloga za

nadaljevanje postopka v tej pravdi. Sodišče prve stopnje se je v

izpodbijanem sklepu sklicevalo na sodno prakso in sicer na sklep

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 45/99 z dne

28.5.1999, v katerem je zavzeto stališče, da mora upnik v 15 dneh od

prejema napotivenega sklepa predlagati nadaljevanje postopka, sicer

se tožba zavrže. Vendar je treba ugotoviti, da je to stališče bilo

zavzeto glede na določbe ZPP iz leta 1977 in ne ob določbah sedaj

veljavnega ZPP, ki se razlikujejo od določb prej veljavnega ZPP.

Sodišče druge stopnje je po pregledu baze sodnih odločb višjih sodišč

in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ugotovilo, da so v bazi

odločb višjih sodišč tudi ob uporabi določb sedaj veljavnega ZPP

glede tega vprašanja različne sodne odločbe. V bazi višjega sodišča

sta dve odločbi, v katerih je zavzeto stališče, da mora upnik v roku

iz napotitvenega sklepa vložiti predlog za nadaljevanje postopka, ne

glede na to, da je sodišče že nadaljevalo postopek s prevzemom pravde

s strani stečajnega upravitelja (tako odločbi VSL I Cpg 554/2003 in

VSL I Cpg 152/2001). V teh odločbah se sodišči nista opredelili do

spremenjene ureditve v ZPP glede nadaljevanja prekinjenega postopka.

Obstoji pa več odločb z drugačnim stališčem, in sicer odločba VSL I

Cpg 569/2002, I Cpg 97/2001, I Cpg 553/2004 in neobjavljena odločba

VSL I Cpg 423/2002), v katerih pa je zavzeto drugačno stališče kot v

prej navedenih dveh odločbah. Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča

Republke Slovenije, opr. št. III Ips 85/2004, obljavljeni v bazi

sodnih odločb, izhaja, da je bilo o upnikovi tožbi meritorno odločeno

in tožba ni bila zavržena, čeprav upnik predloga za nadaljevanje

prekinjene pravde ni vložil v roku, ki ga je določilo stečajno

sodišče s sklepom o napotitvi.

V tem postopku je sodišče pravdni postopek nadaljevalo tako, kot je

določeno v 1. odst. 208. člena ZPP in je zato neutemeljen zaključek

sodišča, da bi moral biti predlog za nadaljevanje vložen s strani

tožeče stranke. Tožeča stranka je v tem postopku svoj pravni interes

na vodenju te pravde izkazovala z drugimi ravnanji, saj je predložila

sodišču prve stopnje dokazilo, da je prijavila terjatev v stečajnem

postopku, udeležila se je tudi naroka, ki ga je sodišče razpisalo

potem, ko je pravdo nadaljevalo in na naroku dne 12.1.2005 tudi

predložila sklep o napotitvi na pravdo. Zato je neutemeljen zaključek

sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na

predmetni tožbi.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo,

izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje

v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno

odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1087/99
• VSC sklep Cp 1710/2005
• VSK sklep I Cp 979/2004

Priljubljeni dokumenti:

• [X]IESP, VSC Sodba Cp 345/2020, [civilni oddelek]
• [X]UPRS, UPRS sodba II U 89/2015, [id:2015081111382952]
• [X]IESP, VSM Sklep I Ip 877/2020, [chf]
• [X]UPRS, UPRS Sodba I U 254/2020-9, [i u 254/2020]