<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Oddelek za prekrške

VSK sodba PRp 17/2015
ECLI:SI:VSKP:2015:PRP.17.2015

Evidenčna številka:VSK0006193
Datum odločbe:13.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Mara Turk (preds.), Franc Drešar (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:ugovor zoper plačilni nalog - očitne pomote

Jedro

Pritožnik je v uvodu sklepa navedel, da gre za odločitev o ugovoru V.D. zoper plačilni nalog št. 6 z dne 30.08.2012, izrek sklepa pa se nanaša na ugovor pravne osebe B. d.o.o. Nerazumljivost izreka izpodbijanega sklepa je zato podana prav v tem, da prekrškovni organ s sklepom ni odločil o ugovoru fizične osebe, ki jo v uvodu navaja, napake, če bi šlo za napako pa tudi ni odpravil v smislu določbe 46. člena ZP-1.

Izrek

Pritožba predlagatelja postopka se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče odpravilo sklep Občinskega inšpektorata in redarstva z dne 7.11.2012 št. 7 o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog z dne 28.8.2012 št. 6. Po uradni dolžnosti je postopek o prekršku po drugem odstavku 98. člena ZPrCP zoper pravno osebo B. d.o.o., po plačilnem nalogu številka 6 z dne 13.7.2012, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ustavilo. Po uradni dolžnosti je na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo tudi postopek o prekršku po drugem odstavku 98. člena ZPrCP zoper kršiteljico V.D., po plačilnem nalogu številka 6 z dne 28.8.2012. Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo se je pritožil predlagatelj postopka Občinski inšpektorat in redarstvo, kakor navaja, iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v prvi točki izreka spremeni tako, da se sklep Občinskega inšpektorata in redarstva z dne 7.11.2012 obdrži v veljavi, posledično pa naj se obdrži v veljavi tudi plačilni nalog št. 6 z dne 28.8.2012 o prekršku zoper V.D.. Podrejeno pa predlaga, da se sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V prvi točki izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odpravilo sklep predlagateljice postopka o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog z dne 28.8.2012 št. 6 zoper kršiteljico V.D., ker je izrek nerazumljiv. Pravilnosti takega zaključka ne morejo izpodbiti pritožbene navedbe, da le izrek postane pravnomočen, posledično pa so po mnenju pritožnika napake oziroma pomote v uvodu sklepa dopustne in ne pomenijo nerazumljivosti sklepa. Pritožnik je namreč v uvodu sklepa navedel, da gre za odločitev o ugovoru V.D. zoper plačilni nalog št. 6 z dne 30.08.2012, izrek sklepa pa se nanaša na ugovor pravne osebe B. d.o.o. Nerazumljivost izreka izpodbijanega sklepa je zato podana prav v tem, da prekrškovni organ s sklepom ni odločil o ugovoru fizične osebe, ki jo v uvodu navaja, napake, če bi šlo za napako pa tudi ni odpravil v smislu določbe 46. člena ZP-1. Pritožba tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v spisu ni bilo vročilnice, ki bi dokazovala, da je bil plačilni nalog V.D. vročen. Ob zatrjevanju nasprotnega v točki III pritožbe namreč navaja, da „vročilnica po pomoti ni bila skupaj s spisom posredovana na sodišče saj je le ta pomotoma izpadla iz spisa.“ Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob odločanju to dejstvo (glede neizkazane vročitve) pravilno ugotovilo. Pritožbo je zato višje sodišče v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.

V drugi točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče odločilo o ugovoru in ustavilo postopek po plačilnem nalogu št. 6 z dne 13.7.2012, izdan zoper pravno osebo B. d.o.o., ki naj bi ga storila s tem, da je dne 8.6.2012 ob 9.53 uri v I., parkirala vozilo znamke B. registrska številka x na kraju, kjer je s prometnim znakom za izrecne odredbe to prepovedano.

Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je treba postopek ustaviti, ker dejanje ni prekršek. Pritožbena navedba, da je bil plačilni nalog pravni osebi poslan pomotoma zaradi napake v programu, češ da je pritožnik nameraval poslati zgolj poziv o poizvedbi o vozniku vozila, kar je razvidno iz zapisa na vročilnici, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. V obravnavani zadevi ne gre za očitno pomoto, kot meni pritožnik. Po določbi 46. člena ZP-1 je treba popravke (pomote v pisavi, številkah ali druge očitne pomote), ki so bili napravljeni potem, ko je bila odločba udeležencem že poslana, sporočiti v pisni obliki, kar bi moral storiti prekrškovni organ, v kolikor bi res šlo za očitno pomoto, vendar ni. Izdajo odločbe – plačilnega naloga napačnemu kršitelju, tudi če je prišlo do izdaje odločbe pravni osebi, ki ne more biti storilec obravnavanega prekrška in iz razlogov, ki jih opisuje pritožnik, namreč ni moč šteti za očitno pomotno. Takšna odločba namreč nima navzven „očitnih“ napak in jo je moč odpraviti z vloženim pravnim sredstvom. Pritožbo je zato višje sodišče tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.

V tretji točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ustavilo postopek po plačilnem nalogu št. 6 z dne 28.8.2012, izdan zoper kršiteljico V.D., ker ni dokazano, da je prekršek storila kršiteljica. Pritožnik tako odločitev izpodbija z navedbami, da je bil plačilni nalog poslan storilki V.D. na podlagi posredovanih podatkov pravne osebe B. d.o.o., da je bila prav ona dejanska kršiteljica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi bil plačilni nalog izdan odgovorni osebi pravne osebe.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje strinja. Glede na podatke v spisu je ista pravna oseba, lastnica vozila s katerim je bil prekršek storjen in na katero se pritožnik sklicuje, prekrškovnemu organu posredovala tudi podatek, da storilka prekrška ni V.D., pač pa direktor podjetja I.Z.. To je bilo sicer storjeno v ugovoru, ki ga je prekrškovni organ prejel 07.09.2012, zoper plačilni nalog 6, ob čemer iz vsebine ugovora ni razvidno na katerega od dveh plačilnih nalogov se pravzaprav nanaša, saj datuma izdaje naloga ne navaja. Dejstvo je, da je prekrškovni organ izdal dva plačilna naloga z isto številko dvema različnima kršiteljema (pravni in fizični osebi), ne da bi kršiteljico za katero je končno menil, da je prava storilka prekrška s prekrškom seznanil in ji dal možnost, da se o njem izjavi. Zmedo glede kršitelja je z nepravilno vodenim postopkom ustvaril prekrškovni organ, zato se ne more uspešno sklicevati, da kršiteljica zoper plačilni nalog ni ugovarjala ter da naj zato pač nosi posledice. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je postopek po plačilnem nalogu ustavilo po uradni dolžnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je prekršek storila kršiteljica. Pritožnik namreč niti ne zatrjuje, da je prav V.D. uporabljala vozilo B. d.o.o. v času storitve prekrška. Odločitve sodišča pa tudi ne more izpodbiti dopis direktorja B. d.o.o., da je prekršek storila kršiteljica, saj bi, če bi pritožnica na tak dokaz želela opreti svojo odločitev, morala kršiteljici omogočiti, da se o njem izjavi, kar pa ni storila.

Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1.

Odločitev glede stroškov pritožbenega dela postopka je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.


Zveza:

ZP-1 člen 46.
ZPrCP-1 člen 8.
Datum zadnje spremembe:
03.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgxMjA5